domneva nedolžnosti
Sentenca
Domneva nedolžnosti je ustavna pravica, ki zagotavlja, da kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Varstvo te pravice je sistemsko omejeno na okvir kazenskega postopka, kjer se ugotavlja kazenska odgovornost posameznika (27. člen URS).
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o rednih sodiščih (ZRS)
- Zakon o prekrških (ZP)
- Pravilnik o postopku za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil (Pravilnik o postopku za popis in…)
- Zakon o javnem pravobranilstvu (ZJP)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP)
- Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
- Zakon o prekrških (ZP-1)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o notariatu (ZN)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS)
Iz posameznih sodb
-
Rezultat preizkusa z indikatorjem alkohola, ki ni merilna naprava, sam po sebi in v povezavi s strinjanjem preizkušanca ne zadosti ustavnemu dokaznemu standardu za obsodbo.
-
Sodišče je v konkretnem primeru oprostilo obdolženca, ker tožilstvo ni uspelo z gotovostjo ovreči obdolženčevega zagovora glede očitkov oškodovanja upnikov.
VSM Sodba X Kp 7907/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je načelo uporabilo pri presoji alibija, kjer je verjetnost obdolženkinega alibija prevladala nad verjetnostjo očitka zasebnega tožilca.
VSL Sodba VII Kp 5585/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo domnevo nedolžnosti z nelogičnim zaključkom, da poškodba ni mogla nastati drugače, kot z udarcem obsojencev.
VSRS Sodba I Ips 11169/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prisotnost biološke sledi na predmetu kaznivega dejanja ob odsotnosti drugih dokazov ne more povezati določenega donorja s storilstvom, če je enako verjetno, da je sled nastala pred dejanjem ali da jo je pustil drug osumljenec.
VSL Sodba II Kp 17354/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo očitke o kršitvi domneve nedolžnosti, ker je ugotovilo, da sodišče pri odreditvi pripora ni izhajalo iz obdolženčeve predkaznovanosti, temveč je upoštevalo dejstvo, da obdolženec doslej še ni bil kaznovan.
VSRS Sodba XI Ips 9731/2020 — Vrhovno sodišče
-
Domneva nedolžnosti ne velja za udeleženko, na katero je bilo preneseno premoženje zaradi onemogočanja odvzema premoženjske koristi.
VSL sklep II Kp 34556/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da obtoženčevo dokazovanje alibija in navedb o tretji osebi kot storilcu ne pomeni prenosa dokaznega bremena krivde na obtoženca.
VSK sodba IV Kp 15215/2012 — Višje sodišče v Kopru
-
Ustavno sodišče je ugotovilo neskladje 193. člena ZP-1 z Ustavo, ker je izključeval pravico do povračila globe v primerih ustavitve postopka zaradi zastaranja.
-
V konkretnem primeru zgolj vložitev kazenskih ovadb zoper člane popisne komisije ne predstavlja pravne ovire za njihovo delovanje v postopku popisa premoženja osebe pod skrbništvom.
UPRS sodba I U 1058/2013 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da poziv obsojenki k predložitvi listin za preverjanje njenih navedb ne pomeni kršitve domneve nedolžnosti.
Sodba I Ips 444/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo stališče, da bi morala obramba aktivno dokazovati alternativne poteke dogodka, saj je dokazno breme vselej na strani tožilstva.
Sodba I Ips 288/2008 — Vrhovno sodišče
-
Ustavno sodišče je presodilo, da domneva odgovornosti lastnika vozila za prekrške v cestnem prometu ni v neskladju z domnevo nedolžnosti, ker zasleduje cilj varnosti v cestnem prometu in omogoča razbremenitev z nižjo stopnjo verjetnosti.
-
Sodišče je presojalo, ali uporaba določenih besednih zvez v sklepu o podaljšanju pripora pomeni kršitev domneve nedolžnosti v smislu prejudiciranja krivde obdolženca pred pravnomočno sodbo.
Sodba I Ips 195/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da izvajanje obiskov pripornika za stekleno pregrado zaradi varnostnih razlogov ne pomeni kršitve domneve nedolžnosti.
Sodba I Up 153/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da kršitev domneve nedolžnosti zaradi izjav v javnih medijih ni predmet sodnega varstva v upravnem sporu, temveč se uveljavlja pred sodišči splošne pristojnosti.
Sklep I Up 640/2004 — Vrhovno sodišče
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožnikove navedbe o nepravilni dokazni oceni, saj je ugotovilo, da sta sodišči nižje stopnje krivdo ugotovili z zadostno stopnjo prepričanosti.
-
Sodišče je poudarilo, da domneva nedolžnosti iz 27. člena URS ne more biti predmet sodnega varstva v upravnem sporu, saj je za varstvo te pravice zagotovljen kazenski postopek.
Sklep I Up 636/2004 — Vrhovno sodišče
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da domneva nedolžnosti v civilnem sporu zaradi razžalitve časti in dobrega imena ni primerna pravna podlaga.
-
Sodišče je poudarilo, da se pritožnik v disciplinskem postopku ne more sklicevati na jamstva iz 29. člena URS, ki so pridržana izključno za kazenski postopek.
-
Sodišče je poudarilo, da navedba o obstoju kazenskega postopka zoper osumljenca ne predstavlja vnaprejšnjega prejudiciranja krivde v smislu kršitve domneve nedolžnosti.
Sodba I Ips 321/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je opozorilo, da se domneva nedolžnosti krši, če sodišče kot obremenilno okoliščino pri odločanju o krivdi upošteva dejstvo, da je zoper obdolženca uveden drug kazenski postopek.
Sodba I Ips 99/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da očitki o vnaprej pripravljenih ali ponarejenih dokazih ne pomenijo kršitve domneve nedolžnosti, temveč zgolj izpodbijanje dejanskega stanja.
Sodba I Ips 186/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da uporaba besedne zveze 'da je obdolženec storil kaznivo dejanje' v sklepu o podaljšanju pripora ne krši domneve nedolžnosti, ker gre za opis dejanskega stanja v okviru presoje utemeljenega suma, ne pa za ugotavljanje krivde.
Sodba I Ips 235/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo zakonsko določbo, ki je lastnika vozila avtomatsko štela za storilca prekrška, ne da bi mu omogočila učinkovito razbremenitev odgovornosti.
-
Sodišče je poudarilo, da disciplinski postopek in kazenski postopek tečeta neodvisno, zato odločitev o disciplinski odgovornosti ne prejudicira kazenske odgovornosti.
-
Pritožnica je neuspešno uveljavljala kršitev domneve nedolžnosti v disciplinskem postopku zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti, čeprav je bil kazenski postopek za isto dejanje predhodno ustavljen.
-
Sodišče je pojasnilo, da odreditev pripora zaradi ponovitvene nevarnosti ni v nasprotju z domnevo nedolžnosti.
-
Sodišče je pojasnilo, da zavrženje revizije v odškodninski zadevi ne more kršiti domneve nedolžnosti, saj gre za procesno odločitev, ki nima vpliva na kaznovalno odgovornost.
-
Razveljavitev določbe, ki je kot oviro za imenovanje za notarja določala zgolj sam obstoj kazenskega postopka.