domneva nelojalnosti
Sentenca
Domneva nelojalnega ravnanja oseb nemške narodnosti, ki so ob uveljavitvi zakonskih sprememb živele v tujini, ne sme biti uporabljena kot avtomatična diskriminatorna podlaga za odvzem državljanstva. Za zakonito uporabo te domneve mora biti izkazano konkretno nelojalno ravnanje posameznika, pri čemer ima stranka pravico to domnevo izpodbijati z ustreznimi dokaznimi predlogi v upravnem postopku.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da kriterij nelojalnosti služi kot nujen razlikovalni pogoj, ki preprečuje diskriminatorno obravnavo vseh oseb nemške narodnosti zgolj na podlagi njihove etnične pripadnosti.
sodba in sklep IV U 34/2011 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru tožniki niso uspeli izpodbiti domneve nelojalnosti za svojega pravnega prednika, saj niso predložili dokazov o njegovem aktivnem delovanju v korist FLRJ ali protifašistične koalicije.
sodba I U 935/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj opustitev sovražnih ravnanj ne zadošča za izpodbitje domneve nelojalnosti v postopkih ugotavljanja državljanstva po prejšnjih predpisih.
Sodba X Ips 1673/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da otroci stari šest in dve leti v času druge svetovne vojne niso bili sposobni oblikovati pravno relevantne volje, zato se domneva nelojalnosti zanje ne uporabi.
Sodba X Ips 723/2008 — Vrhovno sodišče
-
Stališče se nanaša na osebe, ki med drugo svetovno vojno še niso dopolnile 16 let in zato niso bile sposobne tvoriti ali izraziti politične volje.
-
Sodišče je poudarilo, da je otrokova zgodnja mladost odločilna okoliščina za izpodbijanje domneve nelojalnosti, saj otrok v tej starosti ne more tvoriti samostojnega mišljenja.
Sodba X Ips 758/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je dolžno odgovoriti na argument stranke, da mladoletnost v času druge svetovne vojne sama po sebi predstavlja okoliščino, ki izpodbija domnevo nelojalnosti.
-
Sodišče je presodilo, da je pri otroku, staremu manj kot 8 let, domneva nelojalnosti izpodbita zaradi njegove popolne poslovne nesposobnosti.
Sodba X Ips 633/2008, enako tudi X Ips 502/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je pri mlajšem mladoletniku (starem manj kot osem let) domneva nelojalnosti izpodbita zaradi njegove popolne poslovne nesposobnosti.
Sodba X Ips 167/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je avtomatično pripisovanje nelojalnosti staršev mladoletnim otrokom v denacionalizacijskih postopkih nedopustna razširitev zakonske domneve.
-
Sodišče je razveljavilo stališče, da se domneva nelojalnosti mladoletne osebe izpodbija s sklicevanjem na ravnanje staršev, saj to pomeni nedopustno razširitev domneve.
-
Sodišče je poudarilo, da je za uspešno izpodbitje domneve nelojalnosti v postopkih ugotavljanja državljanstva nujno izkazati aktivno pomoč slovenskemu narodu.
Sodba X Ips 134/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je nedopustno razširilo domnevo nelojalnosti z mladoletne osebe na njene starše, s čimer je kršilo pravico do enakega varstva pravic.
-
V tej zadevi je bilo ugotovljeno, da sodišče ni ustrezno utemeljilo, zakaj mladoletnost osebe ne izključuje domneve nelojalnosti, in je neutemeljeno povezalo pravni status mladoletnika z ravnanjem njegovih staršev.
-
Sodišče je poudarilo, da za mladoletnike velja enako dokazno breme kot za polnoletne osebe pri izpodbijanju domneve nelojalnosti v postopkih ugotavljanja državljanstva.
Sodba X Ips 1754/2006, enako tudi X Ips 950/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo izpodbijanje domneve nelojalnosti v kontekstu ugotavljanja državljanstva kot predhodnega vprašanja za osebo, ki je po 4. 12. 1948 živela v tujini in je bila nemške narodnosti.
Sodba X Ips 1789/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru nasprotovanje preselitvi v Reich, ki mu je sledilo optiranje, ni zadoščalo za izpodbitje domneve nelojalnosti.
Sodba X Ips 1292/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila domneva nelojalnosti uporabljena pri presoji državljanstva kot predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije.
Sodba X Ips 1242/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da članstvo v Kulturbundu utemeljuje domnevo nelojalnosti, tožnik pa v konkretnem primeru ni predložil dokazov za njeno izpodbijanje.
Sodba X Ips 1390/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožena stranka v postopku ugotavljanja državljanstva ni dolžna sama dokazovati nelojalnega ravnanja, temveč breme izpodbijanja domneve nosi stranka.
Sodba X Ips 593/2004 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila domneva nelojalnosti utemeljena na arhivskem gradivu o preselitvi pravnega prednika v nemški Reich.
Sodba X Ips 420/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora imeti tudi oseba, ki je bila v času vojne mladoletna in je državljanstvo pridobila po starših, možnost individualnega dokazovanja lojalnosti kljub vpisu v sezname oseb, ki so zaprosile za preselitev.
sodba U 262/2007 — Upravno sodišče RS
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj nevčlanitev v Kulturbund in odločitev za neizselitev v Tretji rajh ne predstavljata zadostnega dokaza za ovržbo domneve nelojalnosti.
Sodba in sklep I Up 1429/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se domneva nelojalnosti nanaša na osebe, ki so bile člani Kulturbunda in so po navedenem datumu živele v tujini, zaradi česar niso pridobile državljanstva.
Sodba I Up 1122/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se pritožniki zgolj ne strinjajo z dokazno oceno, kar ne zadošča za uveljavljanje kršitev ustavnih pravic do enakega varstva pravic ali pravnega sredstva.
-
V obravnavanem primeru je sodišče presodilo, da včlanitev v organizacijo z nasprotnimi interesi utemeljuje domnevo nelojalnosti, kar je neodvisno od morebitne oprostilne kazenske sodbe v drugih postopkih.
-
V obravnavanem primeru je bila domneva nelojalnosti utemeljena na dejstvu, da je prednik tožnice med okupacijo optiral za nemški Reich na podlagi italijansko-nemškega sporazuma iz leta 1941 in se preselil v tujino.
Sodba I Up 1494/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da izvedeni dokazi in izjave prič v konkretnem primeru niso bili zadostni za ovržbo domneve nelojalnosti pokojne osebe.
Sodba I Up 178/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se domneva nelojalnosti ne more neposredno uporabiti za otroke, ki v relevantnem obdobju niso imeli svobodne volje, temveč se vpliv nelojalnosti prednikov na državljanstvo potomcev presoja posredno.
Sodba in sklep U 1277/2003 — Upravno sodišče
-
Upravni organ je zmotno štel, da se mladoletnost tožnika v času vojne ne upošteva, ker zakon izrecno ne razlikuje med polnoletnimi in mladoletnimi osebami, ter je napačno enačil ravnanje matere z ravnanjem tožnika.
UPRS sodba U 1278/2003 — Upravno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da arhivsko gradivo, ki ni javna listina, lahko služi kot verodostojen dokaz v upravnem postopku v okviru proste presoje dokazov, če je pridobljeno in presojeno skladno z ZUP.
Sodba U 731/2002 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora organ v upravnem postopku presoditi vse dokaze, ki jih stranka predloži v izpodbijanje domneve nelojalnosti, sicer ravna v nasprotju s pravili postopka.
Sodba I Up 1366/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo postopek, ker strankama ni omogočilo navajanja dejstev o lojalnosti prednice, čeprav je bila sodna praksa glede domneve nelojalnosti (odločba U-I-23/93) znana.
Sklep I Up 503/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker upravno sodišče tožnika ni pozvalo k izpodbijanju domneve nelojalnosti, čeprav je bilo to ključno za ugotavljanje državljanstva v postopku denacionalizacije.
Sklep I Up 152/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot okoliščino, ki utemeljuje nemško narodnost in s tem povezano domnevo nelojalnosti, izpostavilo članstvo v organizacijah, kot sta Kulturbund in NSDAP.
Sodba I Up 131/98 — Vrhovno sodišče