domneva nelojalnosti v denacionalizacijskem postopku
Sentenca
Domneva nelojalnosti po tretjem odstavku 63. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) v povezavi z drugim odstavkom 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (ZDrž/45) ne predstavlja ugotovitve krivde za kaznivo ravnanje v smislu kazenskega prava, temveč gre za pravni standard za ugotavljanje statusa denacionalizacijskega upravičenca. Zaradi svoje narave ta domneva ne pomeni kršitve ustavnega jamstva domneve nedolžnosti (27. člen URS), saj se nanaša na statusno-pravno presojo državljanstva in ne na kazensko obsodbo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče mora pri mladoletnih osebah posebej obrazložiti, zakaj starost v času druge svetovne vojne sama po sebi ne zadostuje za izpodbitje domneve nelojalnosti, če se stranka na to sklicuje.
-
Sodišče je poudarilo, da mora imeti oseba, ki je bila v času vojne mladoletna, možnost izpodbijati domnevo nelojalnosti preko dokazovanja lojalnega ravnanja njenih skrbnikov.
Sodba X Ips 1238/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da arhivsko gradivo o članstvu v Kulturbundu predstavlja verodostojen dokaz za uporabo domneve nelojalnosti, lastna opredelitev posameznika za nemško narodnost pa ima pri presoji največjo dokazno težo.
Sodba X Ips 1287/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se domneva nelojalnosti staršev ne sme avtomatično pripisati otroku, kar je ključno za ugotavljanje državljanstva kot predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije.
Sodba X Ips 1330/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mladoletnik ne more ovreči domneve nelojalnosti zgolj z navedbo svoje starosti, temveč mora izkazati ravnanje v korist narodov FLRJ.
Sodba X Ips 1241/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se za osebe nemške narodnosti štejejo tiste, ki so bile članice Kulturbunda, optirale za nemško narodnost ali kako drugače izkazale pripadnost tej narodnosti.
Sodba I Up 930/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da določba o ugotavljanju državljanstva v denacionalizacijskem postopku ne vzpostavlja domneve lojalnosti, temveč zahteva presojo pogojev iz 35. člena ZDrž/45, pri čemer pritožnik nosi breme izpodbijanja zakonske domneve nelojalnosti.
-
Sodišče je razveljavilo odločbo, ker organ upravičenki ni omogočil izpodbijanja domneve nelojalnosti, ki je temeljila na članstvu v nacističnih organizacijah.
sodba U 1172/2001 — Upravno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ki je domnevo nelojalnosti napačno interpretirala kot neizpodbojno pravno fikcijo, s čimer je bila kršena pravica stranke do izjave in dokazovanja.