domneva o resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb

Domneva o resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb, ki nastopi, če upnik na ugovor ne odgovori (58. člen ZIZ), pomeni, da se dejstva, na katera dolžnik opira svoj ugovor, štejejo za resnična, ker za upnika niso sporna. Ta domneva ne pomeni avtomatične utemeljenosti ugovora, temveč sodišče zavezuje, da navedena dejstva sprejme kot dejansko podlago za odločitev brez izvajanja dokazov. Sodišče mora nato opraviti presojo sklepčnosti ugovora, torej ali iz tako sprejetih dejstev materialnopravno izhaja utemeljenost ugovornega zahtevka.