domneva resničnosti ugovornih navedb
Sentenca
Domneva resničnosti dolžnikovih navedb v ugovoru zoper začasno odredbo (58. člen ZIZ) se vzpostavi le za nova dejstva, ki jih dolžnik navede v ugovoru, na katera upnik ne odgovori. Domneve ni mogoče uporabiti za zanikanje dejstev, ki jih je upnik že navedel v predlogu za izdajo začasne odredbe, saj bi bilo podvajanje upnikovih navedb v odgovoru na ugovor nesmiselno, če se z njimi že v predlogu ne strinja. Upnik mora v odgovoru na ugovor navesti dejstva in dokaze, na katere je opiral svoj predlog, sicer nastopi zakonska domneva resničnosti ugovora.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da se domneva resničnosti ugovornih navedb ne razteza na tista dejstva, ki so bila predmet že podanega predloga za izdajo začasne odredbe.
VSL Sklep IV Ip 210/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Domneva resničnosti se ne razteza na navedbe, ki so bile že predmet kontradiktornega obravnavanja v odgovoru na tožbo ali na naroku.
VSL Sklep I Cp 1643/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tem primeru razveljavilo sklep, ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo domnevo resničnosti za vprašanje pasivne legitimacije, ki predstavlja materialnopravno vprašanje.
VSC sklep II Ip 1042/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zaradi upnikove opustitve odgovora na ugovor štelo, da je dolžnik uspel dokazati odpust dolga kot dejstvo, ki je nastopilo po izvršljivosti naslova, kar predstavlja razlog za ustavitev izvršbe po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ.
VSK sklep I Ip 645/2007 — Višje sodišče v Kopru