dopolnilna sodba v upravnem sporu
Sentenca
Inštitut dopolnilne sodbe po 325. členu ZPP v upravnem sporu ni primerno uporabljiv za vsebinske tožbene predloge, saj sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost upravnega akta v mejah tožbenega predloga, ne pa o tožbenem zahtevku v smislu civilnega procesnega prava (180. člen ZPP). Sodišče je dolžno o celotnem zahtevku, vključno s stroški upravnega postopka, odločiti v okviru glavne odločbe, saj dopolnilna sodba ne more nadomestiti manjkajoče vsebinske presoje zakonitosti upravnega akta.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrglo predlog za izdajo dopolnilne sodbe, ker je ugotovilo, da narava upravnega spora o presoji zakonitosti akta ne omogoča smiselne uporabe instituta dopolnilne sodbe iz ZPP.
VSRS Sklep I Up 222/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da je predlog za izdajo dopolnilne sodbe v upravnem sporu nedovoljen, saj narava postopka presoje zakonitosti upravnega akta ne dopušča uporabe določb ZPP o dopolnitvi sodbe.
VSRS Sklep I Up 303/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je dopolnilno sodbo uporabilo izključno za odločitev o stroških upravnega postopka, medtem ko je predlog za dopolnitev glede vsebinskega dela tožbenega zahtevka zavrglo kot nedopusten.
UPRS sklep II U 269/2013 — Upravno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo dopustnost predloga za dopolnitev sodbe, ker je upravni spor omejen na presojo zakonitosti upravnega akta v mejah tožbenega predloga.
Sklep I Up 536/2013 — Vrhovno sodišče