dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Sentenca
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje predstavlja del sistema socialne varnosti, ki se izvaja po načelih medgeneracijske vzajemnosti in vzajemnosti med spoloma. Zavarovalnica, ki izvaja to vrsto zavarovanja, je zavezana k enakemu obravnavanju vseh zavarovancev in k sprejemu vseh oseb, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavzelo stališče, da za presojo kritja ni odločilen dan sprejema v bolnišnico, temveč dan, ko je bila posamezna zdravstvena storitev dejansko opravljena.
VSRS Sodba II Ips 98/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik kot izvajalec zdravstvenih storitev od toženca ni smel zahtevati doplačila za storitve, opravljene po datumu, ko je toženec pridobil veljavno dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
VSM Sodba I Cp 883/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zavarovalna pogodba preneha po samem zakonu z izgubo statusa v obveznem zavarovanju, zato trenutek prejema obvestila o odpovedi s strani zavarovanca na to prenehanje nima vpliva.
VSL Sodba II Cp 2594/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je toženec, ki je bil zavarovan v tujini, moral plačati stroške zdravstvenih storitev, ker ni imel sklenjenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po slovenski zakonodaji (ZZVZZ).
VSL sodba I Cp 3708/2010 — Višje sodišče v Ljubljani