dopustitev revizije zaradi neenotne sodne prakse
Sentenca
Če stranka uveljavlja dopustitev revizije zaradi neenotnosti sodne prakse sodišč druge stopnje o bistvenem pravnem vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, mora v predlogu konkretno navesti odločitve drugostopenjskih sodišč, ki izkazujejo različnost odločanja, in utemeljiti, v čem se ta neenotnost kaže. Zgolj zatrjevanje neenotnosti brez navedbe primerljivih sodnih odločb ne zadostuje za izpolnitev procesnih pogojev za dopustitev revizije (32. člen ZDSS-1).
Iz posameznih sodb
-
Stranka v konkretnem primeru ni izkazala neenotne sodne prakse, saj je celo sama navajala, da Vrhovno sodišče o spornem vprašanju še ni odločilo in da sodna praksa sodišč druge stopnje o tem vprašanju ne obstaja.
Sklep Dsp 89/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da odločitev o stroških postopka pri delodajalcu sledi uspehu v glavni stvari, zato neenotnost sodne prakse glede stroškov ni podana, če je odločitev o glavni stvari različna.
Sklep VIII Pri 56/2007 — Vrhovno sodišče
-
Vrhovno sodišče je zavrnilo navedbe o neenotnosti sodne prakse glede razlage 112. člena ZDR, saj je ugotovilo, da drugostopenjsko sodišče ni odstopilo od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Sklep VIII Pri 27/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je preizkus zakonitosti v postopku dopustitve revizije omejen izključno na tiste sodne odločbe, na katere se pritožnik v svoji vlogi izrecno sklicuje.
Sklep VIII Pri 26/2006 — Vrhovno sodišče