dovolitev priglašenih del

Sentenca

Postopek za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del (62. člen ZUN) je namenjen presoji skladnosti nameravane gradnje s prostorskimi akti, ne pa naknadni legalizaciji že izvedenih gradenj, ki odstopajo od dovoljenih gabaritov ali namembnosti. Investitor se pri že zgrajenem objektu ne more uspešno sklicevati na lastno opredelitev namembnosti v vlogi, saj organ v postopku zgolj ugotavlja, ali je takšna gradnja v trenutku izvedbe in glede na prostorski akt dopustna.

Iz posameznih sodb

  • V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da gre za odstranitev in novogradnjo objekta, zato zahteva za dovolitev priglašenih del ni bila utemeljena.

    sodba I U 2138/2009 — Upravno sodišče

  • V konkretnem primeru je bila zahteva za dovolitev priglašenih del zavrnjena, ker ograja ni bila zgrajena iz materiala (lesa), ki ga je za pomožne objekte predpisal občinski odlok.

    Sodba X Ips 389/2006 — Vrhovno sodišče

  • V konkretnem primeru zahtevek za legalizacijo garaže ni bil utemeljen, ker je objekt presegal maksimalno dovoljeno površino 24 m2, določeno z občinskim odlokom.

    Sklep I Up 419/2005 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da je za dovolitev priglašenih del v starem mestnem jedru obvezna pridobitev soglasja pristojnega organa za prenovo, česar upravni organ v konkretnem primeru ni preveril.

    Sodba I Up 520/2003 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da morajo biti pri gradnji pomožnih objektov izpolnjeni pogoji iz vseh veljavnih predpisov, saj ti niso v medsebojnem izključujočem se razmerju, temveč se dopolnjujejo.

    Sodba I Up 953/2003 — Vrhovno sodišče

  • V konkretnem primeru gradnja vkopane kleti za shrambo vina in pridelkov ni bila dovoljena, ker takšna vrsta pomožnega objekta ne sodi v mestno stanovanjsko sosesko, kot to določa Odlok o PUP.

    Sodba I Up 117/2003 — Vrhovno sodišče

  • V obravnavani zadevi je bilo dokazilo o razpolaganju z zemljiščem izkazano z zemljiškoknjižnim izpiskom, tožnica pa ni uspela dokazati, da bi bilo predmetno zemljišče predmet denacionalizacijskega postopka.

    Sodba I Up 1256/2002 — Vrhovno sodišče

  • V konkretnem primeru je bila vloga za dovolitev priglašenih del zavrnjena, ker bi nadstrešek skupaj z obstoječimi objekti presegel tlorisno površino 20 m2, ki jo določa občinski odlok.

    Sodba in sklep I Up 230/2002 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je zavzelo stališče, da obstoj pravd glede lastninske pravice na nepremičnini ne vpliva na odločanje o dovoljenju za priglašena dela, saj je za odločitev relevantno trenutno zemljiškoknjižno stanje.

    sodba U 717/2003 — Upravno sodišče

  • V tej zadevi investitorja nista izkazala upravičenosti za postavitev ograje višine 160–180 cm, saj ljubiteljska pomoč živalim ne predstavlja posebne varnostne ali zaščitne zahteve, ki bi opravičevala odstop od prostorskih normativov.

    sodba U 375/2002 — Upravno sodišče

  • Sodišče je potrdilo zavrnitev zahtevka za postavitev garaže, ker je veljavni zazidalni načrt na predmetnem območju gradnjo pomožnih objektov izrecno prepovedoval.

    Sodba I Up 1105/2000 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da izvedba interne plinske napeljave s priključitvijo na plinovodno omrežje presega obseg priglašenih del in zahteva gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo.

    Sodba I Up 488/99 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo, ali adaptacija stanovanjske hiše, ki vključuje izdelavo novih oken na fasadi, zahteva lokacijsko dovoljenje ali zadostuje priglasitev del.

    Sodba I Up 861/2000 — Vrhovno sodišče

  • V konkretnem primeru je bila zahteva za postavitev ograje zavrnjena, ker je bilo zemljišče po ureditvenem načrtu predvideno za gradnjo cestne infrastrukture, kar je izključevalo možnost postavitve pomožnih objektov.

    Sodba I Up 479/2001 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo zavrnitev zahteve za postavitev garažnega boksa, ker je bila gradnja dvoriščnih objektov na predmetnem območju izrecno prepovedana s prostorskim izvedbenim aktom.

    sodba U 341/2002 — Upravno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da izvedba razvoda plinske napeljave od glavnega voda do stanovanja predstavlja nov komunalni priključek, za katerega priglasitev del ne zadostuje.

    Sodba I Up 861/99 — Vrhovno sodišče

  • V konkretnem primeru je bila zahteva za dovolitev priglašenih del zavrnjena, ker tožnica ni predložila zahtevanega soglasja Odbora za prenovo oziroma njegove komisije.

    Sodba I Up 1125/2001 — Vrhovno sodišče

  • V konkretnem primeru je bila odločba o dovolitvi postavitve ograje pravilna, ker je vsebovala točno določene odmike temeljev od parcelnih meja na vzhodni in zahodni strani.

    Sodba I Up 937/2001 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da pravni naslednik investitorja v upravnem sporu ne more uveljavljati spremenjenih okoliščin, ki so nastale po izdaji prvostopenjske odločbe.

    Sodba I Up 219/99 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da poseg v konstrukcijske elemente objekta presega okvir priglašenih del in zahteva lokacijsko dovoljenje.

    Sodba I Up 128/99 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da priglasitev del za nadstreške ni dopustna v stanovanjskih blokih, če prostorski akti to možnost omejujejo zgolj na individualne stanovanjske hiše.

    Sodba I Up 226/98 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da prizidek, ki je zgrajen izven gabaritov in služi stanovanjskim namenom, ni dopusten, če prostorski akt (ureditveni načrt) v določeni morfološki enoti izrecno prepoveduje dozidave izven gabaritov.

    Sodba U 720/95 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da objekt 'žganjarna in shramba kmetijskega orodja' v konkretnem primeru ne izpolnjuje pogojev za pomožni objekt, ker ni služil izboljšanju bivalnih pogojev ali kmetijski dejavnosti.

    Sodba U 253/95 — Vrhovno sodišče

  • V obravnavanem primeru je bila zahteva za postavitev montažnega šotora zavrnjena, ker investitor ni izkazal razpolagalne pravice na zemljišču, ki je bilo v solastnini tretjih oseb.

    Sodba U 16/95-6 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pojasnilo, da se domneva dovolitve del po poteku roka ne more uspešno uveljavljati, če se vloga za priglasitev nanaša na drugo parcelo od tiste, o kateri je organ dejansko odločal.

    Sodba U 976/95 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo zavrnitev zahteve za gradnjo greznice, ker stanovanjska hiša, ki ji je greznica namenjena, nima ustreznega lokacijskega in gradbenega dovoljenja.

    Sodba U 828/94-4 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo odpravo odločbe, ker organ prve stopnje ni grafično izkazal umestitve objekta v planske celote in skladnosti s PUP, kar je onemogočilo preverjanje pogojev iz 62. člena ZUN.

    Sodba U 1445/94-12 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da je gradnja garaže kot pomožnega objekta dopustna, saj je bila v skladu s prostorskimi ureditvenimi pogoji za zadevno morfološko enoto, ki dovoljujejo postavitev pomožnih objektov v območjih stanovanjske gradnje.

    Sodba U 817/94-8 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da mora organ pri presoji, ali obrtna dejavnost spada med 'oskrbne dejavnosti', uporabiti objektivna merila in klasifikacijo dejavnosti, tudi če prostorski akti pojma izrecno ne definirajo.

    Sodba U 516/94-6 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da mora upravni organ raziskati navedbe o obstoju služnostne poti, ki bi lahko omejevala investitorjevo pravico do postavitve ograje, tudi če služnost ni vpisana v zemljiško knjigo.

    Sodba U 735/94-5 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da imetnik služnostne pravice dosmrtnega stanovanja ne more preprečiti izdaje dovoljenja za vzdrževalna dela zgolj s sklicevanjem na začasno onemogočeno bivanje v času izvajanja del.

    Sodba U 1131/94-9 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je razveljavilo dovoljenje za gradnjo ograje, ker investitor ni izkazal, da je zemljišče bremen prosto, saj so tožniki izkazali obstoj morebitne služnostne poti.

    Sodba U 382/93-8 — Vrhovno sodišče

  • V konkretnem primeru je bila vloga zavrnjena zaradi neskladnosti gradnje garaže s prostorskimi ureditvenimi pogoji glede dopustnosti prostostoječih garaž na določenem območju.

    Sodba U 1188/92-6 — Vrhovno sodišče

  • V konkretnem primeru je bila vloga za dovolitev priglašenih del zavrnjena, ker je bilo zemljišče v družbeni lastnini s pravico uporabe občine, tožnik pa ni izkazal pravice razpolaganja z njim.

    Sodba U 1102/92-4 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo zavrnitev zahteve za priglasitev del, ker investitor kot solastnik do 1/6 ni pridobil soglasja ostalih solastnikov zemljišča.

    Sodba U 914/92-6 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo odpravo prvostopne odločbe, ker organ ni ugotovil veljavnosti zazidalnega načrta na konkretnem območju in ni obrazložil skladnosti gradnje ograje in nadstreška z urbanističnimi določbami.

    Sodba U 305/92-10 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo primer, kjer je bil zgrajen objekt večjih tlorisnih dimenzij in višinskih gabaritov (P+1) od tistih, ki so bili navedeni v prvotnem potrdilu o priglasitvi del za vinsko klet.

    Sodba U 450/92 — Vrhovno sodišče

Viri