dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja
Sentenca
Dajalec kredita mora pred začetkom opravljanja storitev potrošniškega kreditiranja pridobiti dovoljenje za vsako posamezno poslovno enoto, v kateri bo opravljal te storitve (30. člen ZPotK-2). Izdaja ali podaljšanje dovoljenja je vezano na izpolnjevanje kadrovskih, izobrazbenih, prostorskih, organizacijskih in tehničnih pogojev, ki jih preverja pristojno ministrstvo v upravnem postopku (31. člen ZPotK-2).
Iz posameznih sodb
-
Zadružni vložek v zadrugo ne predstavlja izjeme od uporabe ZPotK-2, zato zadruge pri sklepanju posojilnih pogodb s svojimi člani ne morejo avtomatsko izključiti uporabe zakona.
UPRS Sodba IV U 216/2019-16 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da dajalec kredita ne sme sklepati kreditnih pogodb na lokacijah, ki niso zajete v dovoljenju za opravljanje dejavnosti, saj bi to pomenilo opravljanje dela na črno.
VSRS Sodba X Ips 148/2015 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je opravljal dejavnost potrošniškega kreditiranja na štirih lokacijah, za katere ni pridobil zahtevanega dovoljenja, čeprav je imel dovoljenje za sedež družbe.
UPRS sodba I U 1852/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je zahteva po visokošolski izobrazbi (I. stopnja) za odgovorne osebe zakonita in zavezujoča tudi za subjekte, ki dejavnost opravljajo že dlje časa in so zaprosili za podaljšanje dovoljenja.
UPRS sodba I U 1158/2011 — Upravno sodišče