dovoljenost revizije pri navadnem sosporništvu
Sentenca
V primeru subjektivne kumulacije tožbenih zahtevkov zoper več tožencev, ki so navadni sosporniki, se dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, ki odpade na posameznega toženca, in ne po seštevku vrednosti vseh zahtevkov (drugi odstavek 41. člena ZPP). Navadni sosporniki so osebe, katerih pravice ali obveznosti se opirajo na istovrstno dejansko in pravno podlago, vendar se spor lahko reši različno za vsakega izmed njih.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da solastniki nepremičnine niso enotni sosporniki, temveč navadni sosporniki, zato se vrednost spornega predmeta za dovoljenost revizije ne sešteva.
VSRS Sklep II Ips 255/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri navadnem sosporništvu ugotovilo, da vsaka od treh toženih strank odgovarja le za svoj del, zato se revizijski prag presoja glede na tretjino celotne vrednosti spornega predmeta.
VSRS Sklep II Ips 27/2017 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila revizija zavržena, ker tožeča stranka ni opredelila vrednosti spornega predmeta za zahtevek, ki je ostal po umiku tožbe zoper ostale sospornike, zaradi česar ni bilo mogoče preveriti doseganja zakonskega vrednostnega praga.
VSRS sklep II Ips 193/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo predlog za dopustitev revizije, ker posamezni zahtevki tožnikov zaradi posega v pravico do zdravega življenjskega okolja niso presegli praga 2.000 EUR, čeprav bi vsota vseh zahtevkov ta prag presegla.
VSRS sklep II DoR 164/2014 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila revizija zavržena, ker je tožnik zoper vsakega od navadnih sospornikov uveljavljal zahtevek, ki je bil nižji od zakonskega praga za dovoljenost revizije.
Sklep II Ips 17/2014 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila revizija zavržena, ker tožeča stranka pri navadnem sosporništvu ni opredelila vrednosti spornega predmeta za vsakega toženca posebej, temveč je navedla zgolj skupno, nediferencirano vrednost.
Sklep II Ips 150/2012 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi so bili izvršilni upniki navadni sosporniki, zato se je revizijski prag presojal po vrednosti posameznega zahtevka, ne po seštevku vseh zahtevkov v tožbi.
Sklep II Ips 85/2010 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru tožeča stranka v negatorni tožbi zoper več tožencev ni opredelila vrednosti zahtevka za vsakega toženca posebej, zaradi česar revizijsko sodišče ni moglo preizkusiti dovoljenosti revizije.
Sklep II Ips 592/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker tožnica pri navadnem sosporništvu ni ločeno opredelila vrednosti spornega predmeta za vsakega toženca, kar je onemogočilo presojo dovoljenosti revizije.
Sklep II Ips 323/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrglo revizijo, ker nobeden od zahtevkov obeh tožnic, ki sta bili v razmerju navadnega sosporništva, ni dosegal praga za dovoljeno revizijo.
Sklep II Ips 838/2008 — Vrhovno sodišče