dovoljenost revizije pri objektivni kumulaciji zahtevkov
Sentenca
Pri objektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov se vrednost spornega predmeta za presojo dovoljenosti revizije določi na podlagi seštevka vrednosti vseh zahtevkov le, če se ti opirajo na isto dejansko in pravno podlago (41. člen ZPP). Če se zahtevki opirajo na različno podlago ali se uveljavljajo zoper več tožencev, se dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka posebej. Za ugotavljanje vrednosti se upošteva zgolj glavni zahtevek, medtem ko se obresti, pravdni stroški in druge postranske terjatve izločijo (39. člen ZPP).
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru zahtevka za izločitev premoženja (32. člen ZD) in vračunanje daril v dedni delež nista bila sešteta, ker temeljita na različni pravni podlagi in sta uveljavljana zoper različne tožence.
VSRS Sklep II Ips 59/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrglo revizijo, ker so imeli zahtevki različno pravno podlago, vrednost posameznega zahtevka pa ni dosegala revizijskega praga.
Sklep III Ips 108/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi so se zahtevki nanašali na vzdrževanje treh različnih prehodov, kar predstavlja različno dejansko podlago, zato se vrednosti zahtevkov niso seštevale.
Sklep III Ips 80/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se pri izpodbijanju več različnih izpolnitvenih dejanj, ki nimajo enotne dejanske podlage, dovoljenost revizije presoja ločeno za vsak zahtevek.
Sklep III Ips 154/2007, enako tudi III Ips 67/2008 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče revizijo zavrglo, ker so se zahtevki nanašali na stroške vzdrževanja različnih prehodov v različnih letih, kar pomeni različno dejansko podlago, zato se vrednosti niso mogle sešteti za dosego revizijskega praga.
Sklep III Ips 12/2008, enako tudi III Ips 72/2008 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče revizijo zavrglo, ker so posamezni zahtevki, ki so temeljili na različnih asignacijskih pogodbah z različnimi asignati, posamično dosegali vrednost, ki ne dosega revizijskega praga.
Sklep III Ips 89/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker tožena stranka pri uveljavljanju več zahtevkov po 182. členu ZPP ni jasno razmejila vrednosti spornega predmeta za primarni in podrejeni zahtevek.
Sklep II Ips 412/2005 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je tožnica pri objektivni kumulaciji zahtevkov z različno podlago navedla le skupno, nediferencirano vrednost spornega predmeta, kar je onemogočilo preizkus dovoljenosti revizije.
Sklep II Ips 36/2004 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka ni izkazala, da bi se zahtevki za plačilo zavarovalnin iz različnih zavarovalnih primerov opirali na isto dejansko in pravno podlago, zato se njihove vrednosti za presojo dovoljenosti revizije niso mogle sešteti.
Sklep III Ips 28/2004, enako tudi III Ips 66/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo revizijo, ker višina denarnega odškodninskega zahtevka ni mogla nadomestiti manjkajoče navedbe vrednosti spornega predmeta za nedenarni zahtevek iz naslova jamčevanja za stvarne napake.
Sklep II Ips 175/96 — Vrhovno sodišče