dovoljenost revizije pri sosporništvu
Sentenca
Pri nujnem ali navadnem sosporništvu se dovoljenost revizije presoja za vsakega sospornika posebej glede na vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se nanaša na njegov zahtevek. Če vrednost izpodbijanega dela za posameznega sospornika ne presega zakonsko določenega revizijskega praga, revizija zanj ni dovoljena (41. in 367. člen ZPP). Seštevanje vrednosti zahtevkov različnih tožencev za namene ugotavljanja dovoljenosti revizije ni dopustno, saj se pristojnost in dovoljenost pravnih sredstev določata po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Iz posameznih sodb
-
V obravnavanem primeru je bila revizija zavržena, ker so tožniki navedli zgolj enotno vrednost spornega predmeta, namesto da bi jo opredelili za vsak zahtevek posebej.
VSRS Sklep II Ips 182/2016 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila revizija zoper drugo in tretjo toženko zavržena, ker vrednost zahtevka do vsake od njiju ni dosegla revizijskega praga, čeprav je bila skupna vrednost vseh zahtevkov višja.
VSRS sodba in sklep II Ips 36/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker vrednost izpodbijanega dela terjatve, ki se je po prenosu na stečajne upnike delila na enake dele, ni dosegla praga za dovoljenost revizije.
VSRS sklep II Ips 62/2014 — Vrhovno sodišče
-
Revizija je bila zavržena v delu, kjer vrednost zahtevkov posameznih tožnikov ni dosegla praga za dovoljenost revizije.
VSRS sodba II Ips 19/2015 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je revizijsko sodišče zavrglo revizijo, ker vrednost posameznih zahtevkov zoper vsako od treh toženk ni dosegla revizijskega praga, saj se vrednost spornega predmeta pri več tožencih ne sešteva.
Sklep II Ips 372/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker tožnik pri uveljavljanju zahtevka zoper dva solastnika ni ločil vrednosti spornega predmeta za vsakega toženca posebej, skupna vrednost pa ni dosegala revizijskega praga.
Sklep II Ips 330/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se pri navadnem materialnem sosporništvu na aktivni strani vrednost spornega predmeta za namene dovoljenosti revizije ne sešteva.
Sklep II DoR 300/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker vrednost zahtevka posamezne tožnice do posamezne toženke ni dosegla revizijskega praga, nedenarnega zahtevka pa ni bilo mogoče opredeliti zaradi nediferenciranosti.
Sklep II Ips 890/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je uporabilo pravilo o ločenem ugotavljanju vrednosti spornega predmeta, ki sicer velja za pasivno sosporništvo, tudi za primer aktivnega sosporništva z deljivimi terjatvami.
Sklep II Ips 851/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je šlo za navadno sosporništvo na aktivni strani, kjer zahtevka tožnic nista bila medsebojno odvisna, zato se je za presojo dovoljenosti revizije upoštevala vrednost vsakega zahtevka posebej.
Sklep II Ips 886/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker vrednost spornega predmeta za posameznega toženca ni dosegala revizijskega praga, pri čemer se vrednosti zahtevkov zoper več tožencev niso seštevale.
Sklep II Ips 440/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker vrednost izpodbijanega dela sodbe za nobenega od sospornikov ni dosegla revizijskega praga.
Sklep II Ips 246/2008, enako tudi II Ips 1044/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pravilo o ločenem ugotavljanju vrednosti zahtevkov velja tudi za sosporništvo na aktivni strani, ne glede na obstoj solidarnosti med upniki.
Sklep II Ips 446/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker toženci niso bili enotni sosporniki, tožnica pa je navedla le skupno vrednost spornega predmeta, ki je ni bilo mogoče razdeliti na posamezne zahtevke.
Sklep II Ips 308/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji dovoljenosti revizije upoštevalo, da sta tožnika v formalnem sosporništvu zahtevala odškodnino, pri čemer vrednost zahtevka nobenega od njiju po pritožbeni spremembi ni dosegala revizijskega praga.
Sklep II Ips 473/2007 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče revizijo zavrglo, ker posamezna zahtevka dveh tožnikov nista dosegla revizijskega praga, saj se njuni zahtevki niso seštevali.
Sklep II Ips 349/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče revizijo zavrglo, ker se je vrednost spornega predmeta pri posameznih tožnikih kot navadnih sospornikih presojala ločeno in ni dosegala revizijskega praga.
Sklep II Ips 521/2005 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno navadno materialno sosporništvo na aktivni strani, kjer terjatve tožnikov niso dosegle praga za dovoljenost revizije.
Sklep II Ips 229/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker nobeden od odškodninskih zahtevkov dveh tožnic, ki sta škodo utrpeli v istem dogodku, ni presegel zakonskega praga za dovoljenost revizije.
Sklep II Ips 395/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru so bili tožniki navadni sosporniki, zato se je revizijski prag presojal glede na delež posameznega tožnika (1/6 od skupnega zneska), ki ni dosegal zahtevanega limita.
Sklep II Ips 457/2002 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče zavrglo revizijo, ker vrednost posameznega zahtevka vsakega od treh tožnikov ni dosegala praga za dovoljenost revizije, čeprav so tožniki nastopali kot sosporniki z isto dejansko in pravno podlago.
Sklep VIII Ips 278/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji dovoljenosti revizije v konkretnem primeru odločilo, da se pri več tožnikih, ki uveljavljajo odškodninske zahtevke iz istega škodnega dogodka, prag za dovoljenost revizije presoja ločeno za vsakega tožnika.
Sklep II Ips 350/2002 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo revizijsko sodišče prisiljeno zavreči revizijo, ker vrednost zahtevka vsakega posameznega tožnika (sospornika) ni dosegala zakonsko predpisane vrednosti za dopustnost revizije.
Sklep II Ips 676/2001 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je sodišče revizijo zavrglo, ker posamezni zahtevki delavk niso dosegli revizijskega praga, čeprav je bila tožba vložena skupno.
Sklep VIII Ips 143/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo razliko med materialnim in formalnim sosporništvom pri presoji vrednostnega praga za revizijo.
Sklep II Ips 468/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo revizijo, ker posamezna zahtevka dveh tožnikov v okviru ene tožbe nista dosegala praga za dovoljenost revizije, čeprav je njun seštevek ta prag presegal.
Sklep II Ips 649/2006 — Vrhovno sodišče