dovoljenost revizije pri subjektivni kumulaciji
Sentenca
Pri subjektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov zoper več tožencev, ki niso enotni sosporniki, se za presojo dovoljenosti revizije vrednost spornega predmeta določi za vsakega toženca posebej. Če tožeča stranka v tožbi navede le eno nediferencirano vrednost spornega predmeta za vse zahtevke skupaj, revizija ni dovoljena, saj ni mogoče ugotoviti, ali vrednost spornega predmeta za posameznega toženca presega zakonsko določen revizijski prag (41. člen ZPP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrglo revizijo, ker tožeča stranka pri subjektivni kumulaciji ni opredelila vrednosti spornega predmeta za vsakega toženca posebej, temveč je navedla le nediferenciran skupni znesek.
VSRS Sklep II Ips 241/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo revizijo, ker vrednost zahtevka posameznega tožnika (zakonca kot oškodovanca) ni dosegla revizijskega praga, čeprav je bila skupna vrednost vseh zahtevkov višja.
VSRS Sklep II Ips 246/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker seštevek zahtevkov tožnikov pri subjektivni kumulaciji ni bil dopusten za dosego revizijskega praga, saj ni šlo za enotno sosporništvo ali solidarno terjatev.
VSRS Sklep II Ips 198/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v obravnavani zadevi zavrglo revizijo, ker sta tožnika (dediča) uveljavljala ločena zahtevka, katerih posamezne vrednosti niso dosegle praga za dovoljenost revizije po 367. členu ZPP.
VSRS Sklep II Ips 288/2017 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je sodišče revizijo zavrglo, ker terjatev tožnikov ni bila solidarna in seštevek vrednosti zahtevkov posameznih tožnikov ni dosegel praga za dovoljenost revizije.
VSRS sklep II Ips 193/2015 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi so bili posamezni tožbeni zahtevki tožnikov zoper toženca nižji od praga za dovoljenost revizije, zato je bila revizija zavržena.
VSRS sklep II Ips 203/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker vrednost izpodbijanega dela zahtevka za posameznega toženca ni dosegala revizijskega praga, saj je šlo za deljivo obveznost.
VSRS sklep II Ips 46/2013 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe toženci niso bili v materialnopravni skupnosti, zato se je revizija presojala po vrednosti vsakega zahtevka posebej.
Sklep II Ips 162/2012 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bila revizija zavržena, ker vrednost izpodbijanega dela sodbe za nobenega od tožnikov ni presegla praga 40.000 EUR, čeprav je bila skupna vrednost spornega predmeta višja.
Sklep II Ips 25/2013 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila revizija zavržena, ker vrednost posameznega zahtevka zoper posamezno toženko ni dosegala revizijskega praga.
Sklep II Ips 150/2010 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru 30 tožnikov kot navadnih sospornikov ni moglo sešteti vrednosti svojih zahtevkov za izpolnitev revizijskega praga, ker so njihovi zahtevki za izročitev garaž samostojni.
Sklep II Ips 199/2010 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru revizija ni bila dovoljena, ker vrednost zahtevka nobenega od posameznih tožnikov ni dosegla praga, določenega v drugem odstavku 367. člena ZPP.
VSRS sklep II Ips 173/2011 — Vrhovno sodišče
-
V predmetni zadevi so bili tožniki navadni sosporniki z ločenimi odškodninskimi zahtevki, pri čemer nobeden od posameznih zahtevkov ni dosegel praga 40.000 EUR, zato revizija ni bila dovoljena.
Sklep II Ips 897/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo revizijo, ker vrednost zahtevka zoper posameznega toženca ni dosegala revizijskega praga, obveznost pa je bila opredeljena kot deljiva.
Sklep II Ips 301/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker seštevek zahtevkov obeh tožnikov ni dosegel praga za dovoljenost revizije, saj se pri subjektivni kumulaciji vrednosti zahtevkov za ta namen ne seštevajo.
Sklep II Ips 159/2011 — Vrhovno sodišče
-
Tožnika sta v tožbi navedla le skupno vrednost spornega predmeta, zato revizijsko sodišče ni moglo ugotoviti vrednosti zahtevka v razmerju do posameznega toženca.
Sklep II Ips 700/2008 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru tožniki in toženci niso bili enotni ali solidarni sosporniki, zato se je pri presoji dovoljenosti revizije uporabilo pravilo o samostojni vrednosti vsakega zahtevka, kar je privedlo do zavrženja predloga.
Sklep II DoR 122/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pravilo o ločenem obravnavanju zahtevkov iz 41. člena ZPP ne velja, če je pravno vprašanje skupno za vse zahtevke v subjektivni kumulaciji.
Sklep II DoR 243/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker tožnika pri tožbi zoper tri tožence, ki niso bili enotni sosporniki, nista opredelila vrednosti spornega predmeta za vsakega toženca posebej.
Sklep II Ips 928/2007, enako tudi II Ips 534/2006 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru so na tožeči strani nastopali trije sosporniki s samostojnimi zahtevki, zato je sodišče za presojo dovoljenosti revizije upoštevalo vrednost vsakega zahtevka posebej in ne seštevka vseh prisojenih zneskov.
Sklep II Ips 393/2004 — Vrhovno sodišče