dovoljenost revizije pri več tožencih
Sentenca
Pri objektivni in subjektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov se za presojo dovoljenosti revizije vrednost spornega predmeta določi ločeno za vsakega toženca posebej, razen če se zahtevki opirajo na isto dejansko in pravno podlago (41. člen ZPP). Če tožnik v tožbi zoper več tožencev ne diferencira vrednosti zahtevkov, ki odpadejo na posameznega toženca, revizijsko sodišče revizijo zavrže kot nedovoljeno, saj ni mogoče ugotoviti izpolnjenosti pogoja vrednostnega praga za dovoljenost revizije.
Iz posameznih sodb
-
Tožnica v paulijanski tožbi ni diferencirala vrednosti spornega predmeta, ki odpade ločeno na vsako izmed toženk, zato revizijskega praga ni bilo mogoče preveriti.
VSRS Sklep II Ips 272/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo revizijo, ker vrednost zahtevka zoper posameznega toženca ni dosegla revizijskega praga, saj obveznost ni bila solidarna.
VSRS sklep II Ips 57/2014 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru revizija ni bila dovoljena, ker vrednost zahtevka zoper posameznega toženca ni dosegla revizijskega praga, toženca pa nista bila enotna sospornika.
Sklep II Ips 811/2009 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bila revizija zavržena, ker tožnica pri več tožencih, ki niso enotni sosporniki, ni opredelila vrednosti posameznih zahtevkov, skupna vrednost pa razdeljena na deleže tožencev ni dosegala revizijskega praga.
Sklep II Ips 98/2009 — Vrhovno sodišče
-
Revizija je bila zavržena, ker zahtevka zoper posamezna toženca nista presegla predpisanega revizijskega praga, sodišče pa je zahtevka obravnavalo ločeno.
Sklep II Ips 649/2007 in II Ips 815/2008 — Vrhovno sodišče