dovoljenost revizije pri več zahtevkih

Sentenca

Če tožeča stranka v tožbi uveljavlja več zahtevkov, se dovoljenost revizije presoja za vsak zahtevek posebej, če imajo ti zahtevki različno dejansko in pravno podlago (41. člen ZPP). V primeru različnih podlag se vrednost spornega predmeta ne sešteva, temveč se za vsak posamezen zahtevek preverja, ali dosega revizijski prag, ki ga zakon določa za dovoljenost revizije. Če posamezni zahtevek tega praga ne dosega, revizija v tem delu ni dovoljena.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je revizijo zavrglo, ker posamezni zahtevki za plačilo prejemkov iz delovnega razmerja (plače, regres, odpravnina, potni stroški) niso dosegli revizijskega praga in se zaradi samostojne pravne podlage niso seštevali.

    VSRS sklep VIII Ips 11/2015 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je revizijo zavrglo, ker regresni zahtevki zavarovalnice do povzročitelja škode za tri različne oškodovance temeljijo na različnih dejanskih podlagah, zaradi česar se vrednosti zahtevkov za presojo dovoljenosti revizije niso smele sešteti.

    Sklep II Ips 805/2008 — Vrhovno sodišče

  • Tožnika sta pri več zahtevkih z različnimi dejanskimi podlagami navedla le eno skupno vrednost spora, zaradi česar sodišče ni moglo preizkusiti dovoljenosti revizije za posamezne zahtevke.

    Sodba in sklep II Ips 1091/2008 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je revizijo zavrglo, ker vrednost posameznega zahtevka v tožbi ni dosegala revizijskega praga, pri čemer se zahtevki niso seštevali zaradi različne podlage.

    Sodba in sklep II Ips 642/2007 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je revizijo zavrglo, ker regresni zahtevek zavarovalnice do več oškodovancev temelji na različnih dejanskih podlagah, zato se posamezni zneski za presojo dovoljenosti revizije niso seštevali.

    Sklep II Ips 618/2007 — Vrhovno sodišče

  • V konkretnem primeru je sodišče revizijo zavrglo, ker sta bila zahtevka za vračilo sredstev iz dveh različnih bančnih garancij utemeljena na ločenih dejanskih in pravnih podlagah, zato se njuni vrednosti nista mogli sešteti za dosego revizijskega praga.

    Sklep III Ips 15/2007 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da se revizijski prag presoja ločeno za vsako od več izpodbijanih pravnih dejanj (odstop terjatve in nadomestne izpolnitve), ker so bila storjena ob različnih časih in so se nanašala na različne obveznosti.

    Sklep III Ips 168/2006 — Vrhovno sodišče

  • V obravnavanem primeru sta bila zahtevka za povrnitev izgubljenega dobička zaradi neizkoriščenosti mehanizacije in za povrnitev stroškov plač delavcem ocenjena kot samostojna zahtevka z različno pravno in dejansko podlago.

    Sklep III Ips 91/2006 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da sta bila v obravnavani zadevi tožbeni in nasprotni tožbeni zahtevek delno različna po dejanski in v celoti po pravni podlagi, kar izključuje seštevanje njunih vrednosti.

    Sodba in sklep II Ips 220/2003 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je zavrglo revizijo glede nepremoženjske škode, ker je vsak zahtevek tožnikov predstavljal samostojno pravno podlago, ki ni dosegala revizijskega praga.

    Sodba in sklep II Ips 456/2002 — Vrhovno sodišče

  • Zahtevki za razliko v plači, odpravnino, nadomestilo za neizkoriščen dopust in regres za letni dopust so bili obravnavani kot samostojni, ker temeljijo na različnih pravnih podlagah.

    Sklep VIII Ips 131/97 — Vrhovno sodišče

Viri