družbena pogodba
Sentenca
Družbena pogodba je temeljni akt družbe, ki se ustanovi z notarskim zapisom in jo morajo podpisati vsi družbeniki (409. člen ZGD). V primeru preoblikovanja enoosebne družbe v družbo z več družbeniki morajo družbeniki soglasno sprejeti družbeno pogodbo, v kateri na novo uredijo pravice in obveznosti, način upravljanja ter organe družbe, kar zagotavlja transparentnost delovanja in upravljanja družbe.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je ugotovilo, da prva toženka ni bila stranka družbene pogodbe, zato tožeča stranka do nje nima zahtevka na pogodbeni podlagi, kljub dejstvu, da je prva toženka v preteklosti izvajala izplačila dobička.
VSK Sodba Cpg 80/2022 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da zgolj vlaganje sredstev in znanja v projekt proizvodnje bioaktivnih snovi brez izkazanega skupnega namena in delitve tveganj ne zadošča za obstoj družbene pogodbe.
VSC Sodba Cp 22/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da neobličnost družbene pogodbe omogoča dokazovanje njenega obstoja in vsebine z vsemi dopustnimi dokaznimi sredstvi, ne glede na odsotnost pisne listine.
VSL Sodba I Cp 1873/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj vložek denarja ene stranke in dela druge stranke za skupni cilj ne zadostuje za avtomatično kvalifikacijo razmerja kot družbene pogodbe, če manjka dogovor o delitvi rezultatov in tveganj.
VSL Sodba I Cp 2115/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je šlo za medobčinsko pogodbo o sofinanciranju izgradnje centra za ravnanje z odpadki s pomočjo sredstev evropske kohezijske politike.
VSL Sodba I Cpg 327/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 239. člen OZ · 239. člen, odstavek 2 OZ · 243. člen OZ · 766. člen OZ · 766. člen, odstavek 1 OZ · 766. člen, odstavek 2 OZ · 768. člen OZ · 768. člen, odstavek 1 OZ · 768. člen, odstavek 3 OZ · 990. člen OZ · 992. člen OZ · 992. člen, odstavek 7 OZ · 993. člen OZ · 993. člen, odstavek 2 OZ · 993. člen, odstavek 3 OZ · 995. člen OZ · 995. člen, odstavek 1 OZ · 996. člen OZ · 999. člen URS · 14. člen URS · 2. člen URS · 22. člen URS · 23. člen URS · 25. člen URS · 26. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 8. člen -
V konkretnem primeru je bila izročitev denarja za polog osnovnega kapitala opredeljena kot družbena pogodba, saj so stranke s prispevki zasledovale skupni cilj ustanovitve družbe.
VSL Sodba I Cp 2502/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen, ker tožnica ni podala trditev o višini prispevkov posameznih družbenikov, zaradi česar ni bilo mogoče izračunati deleža izgube, ki bi bremenil toženca.
VSL Sodba I Cp 952/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je neuspešno uveljavljal obstoj družbene pogodbe kot podlago za ugotovitev solastninske pravice na premoženju, ki ga je pridobil v času trajanja zveze s poročeno partnerko.
VSL Sodba in sklep I Cp 258/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da so ugotovitve o širšem skupnem projektu, ki je vključeval pridobitev kredita za zagon igralniške dejavnosti, ustrezale značilnostim družbene pogodbe.
VSRS Sodba II Ips 204/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da imajo pogodbe o enotnem nastopanju pri oddaji javnega naročila naravo družbene pogodbe, saj so v njih že v celoti opredeljene obveznosti in pravice strank za dosego skupnega namena.
VSK Sodba Cpg 74/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je kot člana družbene pogodbe opredelilo vlagatelja, ki je prispeval denarna sredstva z namenom udeležbe pri rezultatih (povrnitev vložka in nagrada) skupnega poslovnega projekta.
VSL sklep I Cp 2358/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dogovor o skupnem vlaganju v nepremičnine z razdelitvijo izkupička od prodaje vsebuje elemente družbene pogodbe in ne posojilne pogodbe.
VSRS Sodba II Ips 221/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ustni dogovor o bodočem vstopu v družbo z omejeno odgovornostjo ne predstavlja ustanovitvene pogodbe v smislu ZGD, temveč družbeno pogodbo po OZ.
VSRS sodba II Ips 5/2013 — Vrhovno sodišče
-
Za družbeno pogodbo ni predpisana posebna obličnost, tudi če je njen namen pridobitev nepremičnine, saj se zahteva pisnosti po 52. členu OZ nanaša na razmerje do tretjih oseb.
VSL sodba II Cp 796/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dogovor o vlaganju v nepremičnino (lokal) opredelilo kot družbeno pogodbo, kar izključuje zahtevek za vrnitev vloženih sredstev na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi.
Sodba II Ips 484/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da stroškov družbenika ni mogoče zavrniti zgolj zato, ker se glasijo na drugo pravno osebo, če je mogoče dokazati, da so nastali zaradi delovanja societete in so predmet medsebojnega poravnavanja med družbeniki.
VSL sklep II Cp 3751/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da v pogodbah o sofinanciranju kabelskega sistema med krajani in krajevnimi skupnostmi ni podan skupni namen, zato ne gre za družbeno pogodbo.
VSL sodba in sklep II Cpg 272/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil zahtevek za vračilo vložka zavrnjen, ker poslovanje ni ustvarilo dobička, zahtevek pa ni imel podlage v družbeni pogodbi.
Sodba II Ips 397/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je za uspeh tožbenega zahtevka v konzorcijskem razmerju pri javnem razpisu nujno zatrjevati, da je tožena stranka iz naslova skupnega nastopanja dejansko pridobila korist.
VSL sodba I Cpg 1016/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vračilo vložka v primeru, ko je bil vložek namenjen pridobitvi kredita, ki ni bil realiziran, pri čemer je bila udeležba na dobičku vezana na uspeh projekta, ne na samo glavnico.
VSK sklep I Cp 1333/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da ima družbenik v primeru večjih vložkov drugih družbenikov pravico do izravnalnega zahtevka v denarju, ne pa do spremembe dogovorjenih solastninskih deležev na nepremičnini, saj bi to izničilo temeljni namen družbene pogodbe.
Sodba II Ips 710/2004 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da med članicami ni bilo dogovora o nastanku solastnine, temveč dogovor, da vse pridobljeno premoženje pripada skupnosti za namene njenega delovanja.
VSL Sodba I Cp 1088/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je pri preoblikovanju družbe zaradi pravnega nasledstva na poslovnem deležu potrebna nova družbena pogodba, ki jo morajo podpisati vsi družbeniki, saj gre za situacijo, primerljivo z ustanovitvijo nove družbe.
VSL sklep IV Cpg 48/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je bila družbena pogodba sklenjena v obliki pogodbe o profitni skupnosti, na podlagi katere sta stranki pridobili solastnino na premoženju stečajnega dolžnika v sorazmerju 15 % in 85 %.
VSK sklep Cpg 438/99 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru je bila družbena pogodba izkazana s skupnim vlaganjem denarja, inventarja in dela v gostinsko-športni dejavnost ter dogovorjeno delitvijo dobička med partnerjema.
Sodba II Ips 199/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da za obstoj družbene pogodbe ni pomembno, v čigavo končno korist je posamezni družbenik sklenil razmerje, če je bila izkazana skupna namera po združitvi truda in sredstev za dosego cilja.
Sklep II Ips 817/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmerje med investitorji pri izgradnji vodovodnega omrežja opredelilo kot družbeno pogodbo, pri čemer je za odločanje o priključitvah tretjih oseb poudarilo pomen solastninskih razmerij.
Sodba II Ips 637/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da družbenosti razmerja ne izključuje dejstvo, da je nosilec obrti le eden od družbenikov, saj je oblika sodelovanja (vložki, trud) stvar avtonomne volje strank.
VSL sodba I Cp 51/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo zahtevek za ugotovitev skupne lastnine na nepremičninah, ki so bile predmet družbene pogodbe, in potrdilo, da gre za solastninsko razmerje.
Sodba II Ips 665/92 — Vrhovno sodišče