družbena pogodba civilnega prava

Sentenca

Družbena pogodba civilnega prava je pravni posel, s katerim stranki združita svoje delo in sredstva v skupno korist zaradi skupnega pridobivanja. Posledica takega dogovora in skupnega delovanja je nastanek solastnega premoženja na predmetih, ki so bili v ta namen nabavljeni. Po prenehanju družbene skupnosti solastniki premoženje delijo po pravilih, ki veljajo za delitev solastnine, pri čemer ni mogoče zahtevati zgolj vrnitve v družbo vloženih denarnih zneskov, temveč se deli pridobljeno premoženje (16. člen ZTLR).

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je presodilo, da je dogovor o enakih solastniških deležih na nepremičnini, ki je bil realiziran s kupoprodajno pogodbo in vpisom v zemljiško knjigo, veljaven izraz volje družbenikov, ki premoženje razdeli v skladu z dogovorom in ne nujno glede na višino dejanskih prispevkov.

    VSK Sodba I Cp 104/2017 — Višje sodišče v Kopru

  • V obravnavanem primeru je bila družbena pogodba sklenjena z namenom ustvarjanja dobička iz poslovanja lokala, pri čemer je bila udeležba v dobičku dogovorjena kot način poplačila vložka v investicijo.

    I Cp 620/2005 — Višje sodišče v Mariboru

  • V konkretnem primeru je sodišče presojalo pridobitev solastninskega deleža na podlagi ustnega dogovora o skupni gradnji hiše, pri čemer je kot odločilno štelo dejstvo, da so stranke skupaj kupile parcelo in gradile objekt.

    VSK Sodba I Cp 609/2003 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je poudarilo, da vložki v skupno pridobivanje postanejo del solastnega premoženja, zato po prenehanju sodelovanja ni mogoče zahtevati vračila denarnega vložka, temveč le delitev solastnine.

    VSL sodba I Cp 1353/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • V obravnavanem primeru je bil prenos pravic in obveznosti iz investicijske pogodbe za gradnjo vodovodnega omrežja na tretjo osebo brez soglasja vseh soinvestitorjev ocenjen kot neveljaven.

    VSC Sodba Cp 198/1993 — Višje sodišče v Celju

Viri