duševne bolečine zaradi skaženosti
Sentenca
Duševne bolečine zaradi spremenjenega zunanjega videza (skaženosti) so podane, kadar je sprememba videza objektivno ugotovljena in hkrati povzroča subjektivno nelagodje oziroma duševno stisko pri oškodovancu (200. člen ZOR). Okoliščina, da je mogoče spremembo videza prikriti z zunanjimi sredstvi, kot je pričeska, ne izključuje avtomatično obstoja duševnih bolečin, saj je odločilno oškodovančevo doživljanje lastne podobe in z njo povezanih omejitev v socialnem okolju.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da ugotovljena manjša asimetrija obraza ne predstavlja skaženosti, ki bi opravičevala odškodnino za duševne bolečine.
VSL sodba II Cp 1958/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da neizrazito šepanje, ki ga v zunanjosti ni opaziti, ne predstavlja skaženosti v smislu pravno priznane nepremoženjske škode.
VSL sodba II Cp 3151/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je poudarilo, da je vprašanje upravičenosti do odškodnine za skaženost pravne narave, o katerem odloča sodišče, medtem ko izvedenec poda le strokovno mnenje o medicinskih dejstvih.
VSL sodba II Cp 1700/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Tožnik ni utrpel pravno priznane škode, ker ni izkazal, da bi brazgotine povzročale duševne bolečine oziroma da bi ga kakorkoli ovirale.
VSL sodba I Cp 2403/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Ogled spremenjene zunanjosti oškodovanca je nujen dokaz za presojo obstoja in obsega skaženosti, razen če je ogled zaradi mesta poškodbe neprimeren.
VSL sodba II Cp 508/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za skaženost pri petletnem otroku upoštevalo vidnost brazgotin na obrazu na komunikacijski razdalji.
VSC sodba Cp 140/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ugotovilo, da pri tožnici ni bilo opaziti nobenih na zunaj vidnih telesnih sprememb ali skaženosti, zato zahtevek za to obliko škode ni bil utemeljen.
Sodba II Ips 130/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da uporaba sprehajalne palice za hojo v hrib ne predstavlja skaženosti, saj gre za začasno in običajno rabo pripomočka.
Sodba II Ips 350/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo pomen objektivnega merila pri presoji skaženosti, tudi v primerih, ko je oškodovanec zaradi specifičnega psihičnega ustroja poseg doživljal intenzivneje.
Sodba II Ips 9/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali brazgotina v velikosti 1 cm, ki je moteča le v subjektivni zaznavi oškodovanca, predstavlja pravno priznano skaženost.
Sodba in sklep II Ips 418/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za priznanje odškodnine zaradi skaženosti po ugrizu psa nujna objektivna presoja opaznosti in vpliva brazgotin na okolico.
VSC sodba in sklep Cp 842/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je potrdilo, da so očitne brazgotine, ki povzročajo kozmetsko napako, podlaga za priznanje odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti, če vplivajo na psihično razpoloženje oškodovanca.
Sodba II Ips 940/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je defekt na glavi mogoče prekriti s frizuro, ne pomeni, da oškodovanka ne prestaja duševnih bolečin zaradi skaženosti.
Sodba II Ips 552/92 — Vrhovno sodišče