duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti

Sentenca

Denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je upravičena, kadar oškodovančevo prikrajšanje povzroči duševno trpljenje, ki presega zgolj telesne bolečine in z njimi povezane nevšečnosti. Za priznanje odškodnine pri začasnem zmanjšanju življenjske aktivnosti mora biti prikrajšanje take narave, da zahteva vlaganje večjega napora v vsakdanjih opravilih, kar se jasno razmeji od trpljenja zaradi samih telesnih bolečin (200. člen ZOR). Priznana škoda mora biti samostojna in pravno relevantna, kar pomeni, da mora presegati običajne omejitve, ki jih prinaša okrevanje po poškodbi.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je poudarilo, da pri mladem oškodovancu zmanjšanje življenjske aktivnosti zajema tudi trajne omejitve pri športu, rekreaciji in opravljanju fizično zahtevnih del.

    VSL Sodba I Cp 1132/2024 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino iz naslova zmanjšanja življenjske aktivnosti, ker utrpene poškodbe (udarnine, odrgnine) niso pustile trajnih posledic.

    VSM Sodba I Cp 970/2021 — Višje sodišče v Mariboru

  • Sodišče je potrdilo, da oškodovanka trpi hude duševne bolečine zaradi popolne izgube življenjskih aktivnosti, čeprav zaradi poškodb ni sposobna razumeti svojega stanja ali vrednosti denarja.

    VSC Sodba Cp 87/2021 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da zmanjšanje življenjskih aktivnosti tožnice ni posledica prometne nesreče, temveč predhodnih degenerativnih sprememb, zato je zahtevek za to obliko škode zavrnilo.

    VSM Sodba I Cp 839/2020 — Višje sodišče v Mariboru

  • Sodišče je poudarilo, da zgolj začasna opustitev določenih aktivnosti (npr. šport, druženje) po škodnem dogodku praviloma ne utemeljuje dodatne odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti, če ne gre za trajnejše zmanjšanje sposobnosti.

    VDSS Sodba Pdp 416/2019 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je zavrnilo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ker je izvedenec ugotovil le krajše in delno zmanjšanje aktivnosti, kar po presoji sodišča ne dosega praga za priznanje te oblike nepremoženjske škode.

    VSL Sodba I Cp 1930/2017 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da oškodovanec ni dolžan dobesedno poimenovati duševnih bolečin, če iz celotnega postopka izhaja, da se zaveda prikrajšanja zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

    VSL sodba I Cp 2682/2016 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ker je ugotovilo, da pri tožniku ni prišlo do trajnega zmanjšanja, temveč le do začasnega zmanjšanja v času zdravljenja.

    VSC sodba Cp 587/2014 — Višje sodišče v Celju

  • V konkretnem primeru je šlo za presojo utemeljenosti zahtevka po zvinu vratne hrbtenice, kjer je toženka izpodbijala zadostnost trditev o omejitvah pri poklicnih, domačih in športnih aktivnostih.

    VSL sodba II Cp 116/2015 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino iz naslova zmanjšanja življenjske aktivnosti, ker so bile ugotovljene težave le začasne narave (štirimesečno obdobje), zato so bile zajete v okviru odškodnine za telesne bolečine in strah.

    VSL sodba in sklep II Cp 3154/2014 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da zmanjšanje življenjske aktivnosti obsega tudi primere, ko oškodovanec zaradi poškodbe noge ne more več polno izvajati telesnih aktivnosti, ki jih je prej opravljal brez težav.

    VDSS sodba Pdp 497/2013 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je pojasnilo, da zgolj začasne omejitve aktivnosti praviloma ne utemeljujejo samostojne odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti, če niso izpolnjeni pogoji intenzivnosti in trajanja.

    VSL sodba I Cp 3458/2012 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je priznalo odškodnino za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti zaradi hudih stanj panike, zaskrbljenosti in ohromljenosti socialnih stikov ter nezmožnosti koncentracije za študij v prvem letu po poškodbi.

    VSL sodba II Cp 654/2012 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da občasne težave pri šolskih aktivnostih in kratkotrajen strah po škodnem dogodku ne dosegajo praga za priznanje odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti.

    VSL sodba I Cp 383/2010 — Višje sodišče v Ljubljani

  • V konkretnem primeru tožnik ni uveljavljal trajnih posledic, zato mu odškodnina za zmanjšanje življenjske aktivnosti ni bila priznana, saj začasno zmanjšanje ni izkazalo zadostne intenzivnosti in trajanja.

    VSC sodba Cp 1255/2008 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je zavrnilo zahtevek za to obliko škode, ker je presodilo, da tožničine nevšečnosti ne predstavljajo trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti.

    Sodba II Ips 993/2008 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je razmejilo med začasnimi nevšečnostmi med zdravljenjem in trajnejšim zmanjšanjem življenjskih aktivnosti, pri čemer je poudarilo, da slednje zahteva dokazano dolgotrajnejšo omejitev.

    VSL sodba II Cp 4055/2008 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da zgolj začasna narava zmanjšanja življenjskih aktivnosti ne izključuje pravice do odškodnine, če so izpolnjeni kriteriji intenzivnosti in trajanja.

    VSK sklep I Cp 706/2006 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ker izvedensko mnenje ni potrdilo obstoja trajnih posledic poškodbe.

    VSM sodba I Cp 1637/2005 — Višje sodišče v Mariboru

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo 2-odstotno zmanjšanje življenjske aktivnosti pri 26-letnem oškodovancu, zaposlenem v sadjarstvu, zaradi trajnih posledic v obliki zmernega bolečinskega sindroma vratu in tenzijskega glavobola.

    VSM sodba I Cp 1982/2004 — Višje sodišče v Mariboru

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo, da se pri duševno prizadetem tožniku trpljenje zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti kaže skozi specifične vedenjske vzorce, kot so otežena hoja, izogibanje gibanju in izražanje bolečin preko agresije.

    Sodba in sklep II Ips 478/2005 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da zgolj tožnikovo počutje, ki mu je nerodno pred strankami v službi, ne dosega praga pravno priznane nepremoženjske škode.

    VSL sodba in sklep II Cp 787/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da zgolj dveletna delna oviranost v športnem udejstvovanju pri kategoriziranem športniku ne predstavlja posebne okoliščine, ki bi utemeljevala odškodnino za zmanjšanje življenjske aktivnosti kot začasno stanje.

    Sodba II Ips 568/2003 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pojasnilo razmejitev med odškodnino za strah in odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v primeru, ko strah preraste v trajno depresivno psihonevrozo.

    Sodba II Ips 599/2002 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da telesnih bolečin pri delu ni mogoče šteti kot del duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ker gre za ločeni obliki nepremoženjske škode.

    VSL sodba I Cp 1099/2002 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je izpostavilo, da je pri odmeri odškodnine nujno upoštevati dejstvo, da oškodovanec zaradi psihičnih sprememb ni več sposoben za pridobitno delo, kar predstavlja bistveno omejitev na vseh življenjskih področjih.

    Sodba II Ips 454/2001 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajno zmanjšano prehodnost nosu in posledično oteženo dihanje pri osemnajstletnem tožniku, kar predstavlja 3-odstotno izgubo splošne delovne sposobnosti.

    VSL sodba II Cp 1324/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da bistvena omejenost pri osnovnih življenjskih potrebah, kot so umivanje, britje in hranjenje, predstavlja pomemben kriterij za višjo odmero odškodnine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

    Sodba II Ips 351/2000 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo vpliv visoke starosti oškodovanca na obseg in trajanje zmanjšanja življenjskih aktivnosti ter utemeljenost odškodninskega zahtevka v razmerju do ugotovitev izvedenca.

    VSL sodba II Cp 594/99 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri odmeri upoštevalo sorazmerno mladost tožnika, zaradi česar je priznalo odškodnino za zmanjšanje življenjske aktivnosti, čeprav je bilo samo zmanjšanje ocenjeno v manjši meri.

    VSL sodba II Cp 180/99 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče mora pri oceni zmanjšanja življenjske aktivnosti upoštevati specifične pogoje dela tožnika (v tem primeru vodja policijske intervencijske skupine), kjer fizična pripravljenost in samozavest neposredno vplivata na varnost in uspešnost opravljanja poklicnih nalog.

    VSL sodba in sklep II Cp 1911/98 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da ni mogoče avtomatično enačiti vseh neprijetnosti med okrevanjem z zmanjšanjem življenjske aktivnosti, temveč je treba dokazati specifično duševno trpljenje zaradi povečanega napora pri vsakdanjih opravilih.

    Sodba II Ips 527/97 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri upoštevalo mladost oškodovanca (17 let) in dejstvo, da bodo trajne posledice (okvara kolenskega hrustanca in oslabelost mišičja) vplivale na njegovo bodočo poklicno pot in vsakodnevno kakovost življenja.

    Sodba II Ips 470/95 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da pri tožnikih, ki so poškodbe utrpeli v prometni nesreči, zmanjšanje življenjske aktivnosti ni doseglo potrebne stopnje za priznanje odškodnine, saj so bile omejitve le začasne narave.

    Sodba II Ips 74/94 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pojasnilo, da se duševno trpljenje zaradi nebogljenosti in odvisnosti od tuje pomoči praviloma subsumira pod postavko duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

    VSL sodba II Cp 605/94 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri

VSL Sodba I Cp 1132/2024 Višje sodišče v Ljubljani
VSM Sodba I Cp 970/2021 Višje sodišče v Mariboru
VSC Sodba Cp 87/2021 Višje sodišče v Celju
VSM Sodba I Cp 839/2020 Višje sodišče v Mariboru
VDSS Sodba Pdp 416/2019 Višje delovno in socialno sodišče
VSL Sodba I Cp 1930/2017 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba I Cp 2682/2016 Višje sodišče v Ljubljani
VSC sodba Cp 682/2014 Višje sodišče v Celju
VSC sodba Cp 587/2014 Višje sodišče v Celju
VSL sodba II Cp 116/2015 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba in sklep II Cp 3154/2014 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba in sklep I Cp 3197/2013 Višje sodišče v Ljubljani
VDSS sodba Pdp 497/2013 Višje delovno in socialno sodišče
VSL sodba I Cp 3458/2012 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 654/2012 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 2365/2010 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba I Cp 383/2010 Višje sodišče v Ljubljani
VSC sodba Cp 1255/2008 Višje sodišče v Celju
Sodba II Ips 993/2008 Vrhovno sodišče
VSL sodba II Cp 4055/2008 Višje sodišče v Ljubljani
Sodba II Ips 129/2006 Vrhovno sodišče
VSK sklep I Cp 706/2006 Višje sodišče v Kopru
VSM sodba I Cp 1637/2005 Višje sodišče v Mariboru
VSM sodba I Cp 1982/2004 Višje sodišče v Mariboru
Sodba in sklep II Ips 478/2005 Vrhovno sodišče
VSL sodba in sklep II Cp 787/2005 Višje sodišče v Ljubljani
Sodba II Ips 229/2004 Vrhovno sodišče
Sodba II Ips 568/2003 Vrhovno sodišče
Sodba II Ips 599/2002 Vrhovno sodišče
Sodba II Ips 89/2003 Vrhovno sodišče
VSL sodba I Cp 1099/2002 Višje sodišče v Ljubljani
Sodba II Ips 454/2001 Vrhovno sodišče
VSL sodba II Cp 1324/2000 Višje sodišče v Ljubljani
Sodba II Ips 351/2000 Vrhovno sodišče
VSL sodba II Cp 1128/99 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 594/99 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 180/99 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba in sklep II Cp 1911/98 Višje sodišče v Ljubljani
Sodba II Ips 527/97 Vrhovno sodišče
Sodba II Ips 464/97 Vrhovno sodišče
Sodba II Ips 248/96 Vrhovno sodišče
Sodba II Ips 470/95 Vrhovno sodišče
Sodba II Ips 74/94 Vrhovno sodišče
VSL sodba II Cp 605/94 Višje sodišče v Ljubljani