duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti

Sentenca

Duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti so oblika negmotne škode, ki je po svoji naravi praviloma trajna. Denarna odškodnina za to obliko škode se za začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti prisodi le izjemoma, če je zmanjšanje visoke stopnje ali če to opravičujejo druge posebne okoliščine (200. člen ZOR). V nasprotnem primeru se težave, povezane z začasno zmanjšano življenjsko aktivnostjo, upoštevajo v okviru odmere odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.

Pravna podlaga:

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je štelo izvedenski mnenji za primerljivi, ker sta oba izvedenca kljub različnim numeričnim ocenam enako opisala tožnikove vsakodnevne omejitve zaradi nepravilnega zdravljenja.

    VSM sodba I Cp 1214/2014 — Višje sodišče v Mariboru

  • Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo zahtevek za odškodnino za duševne bolečine, ker je ugotovilo, da zmanjšanje življenjskih aktivnosti tožnika ni bilo trajno, temveč le začasno.

    VSL sodba II Cp 2575/2014 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presojalo upravičenost odškodnine v primeru poškodbe prsta na roki.

    VSL sodba II Cp 4011/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da se začasne omejitve med hospitalizacijo praviloma ovrednotijo v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, ne pa kot samostojna postavka zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

    VSL sodba III Cp 1084/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ker je ugotovilo, da brazgotina na obrazu tožnice sicer povzroča duševno trpljenje v socialnih stikih, ne povzroča pa omejitev v njenih življenjskih aktivnostih.

    VSC sodba Cp 1718/2006 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je pojasnilo razmejitev med telesnimi bolečinami med zdravljenjem in duševnimi bolečinami zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, pri čemer je poudarilo izjemne okoliščine za kvalifikacijo začasnih omejitev kot samostojne oblike škode.

    VSL sodba I Cp 2030/2004 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da zmanjšana moč v roki v času petinpolmesečnega bolniškega dopusta ne dosega zahtevane visoke stopnje intenzivnosti za priznanje samostojne odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti.

    Sodba II Ips 35/96 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je priznalo odškodnino za zmanjšanje življenjskih aktivnosti kljub ugotovitvi, da se bodo posledice poškodbe odražale le v omejenih okoliščinah (izpostavljenost visoki vročini ali mrazu).

    Sodba VIII Ips 51/97 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je v konkretnem primeru priznalo odškodnino za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti zaradi posledic padca z mopeda, ki je bil povzročen s trkom s psom.

    Sodba II Ips 790/95 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo mladost oškodovanca v času nastanka škode in dejstvo, da bo posledice poškodb, ki vključujejo trajno zmanjšanje intelektualnih sposobnosti in osebnostno spremenjenost, trpel vse življenje.

    Sodba II Ips 59/95 — Vrhovno sodišče

Viri