ekstradicijski pripor
Sentenca
Ekstradicijski pripor je nujen ukrep, ki se zoper tujca odredi, če so podani razlogi za pripor zaradi begosumnosti v skladu s splošnimi določbami o priporu (201. člen ZKP) in če je podana ustrezna prošnja za izročitev. Namen pripora je zagotoviti navzočnost osebe v postopku izročitve tuji državi do pravnomočne odločitve o izročitvi.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je kršilo postopek, ker je odredilo ekstradicijski pripor, ne da bi razpolagalo z opisi kaznivih dejanj, zaradi katerih je bila izročitev zahtevana.
VSRS Sodba XI Ips 23296/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v tej zadevi potrdilo, da preiskovalni sodnik v fazi odreditve ekstradicijskega pripora ne presoja vseh vsebinskih ugovorov zoper izročitev (npr. zastaranje, ne bis in idem), če ti niso prima facie očitni iz same prošnje.
VSRS Sodba XI Ips 41121/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora pri odreditvi pripora preveriti obstoj pravice do azila, saj odločba o priznanju azila predstavlja absolutno oviro za izročitev.
VSRS Sodba XI Ips 38913/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je odredilo pripor, čeprav država prosilka ni predložila prevoda besedila kazenskega zakona, na katerega se je sklicevala, kar je onemogočilo preizkus pogojev za izročitev.
VSRS Sodba XI Ips 48881/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da formalna oblika in sestavni deli tujih sodnih aktov ne smejo biti pogojeni z identičnimi procesnimi standardi domače zakonodaje, zato se lahko opre na vsebino, ki izhaja iz priložene dokumentacije države prosilke.
VSRS Sodba XI Ips 22929/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je dokazna podlaga prošnje za izročitev zadostna, čeprav je bila v konkretnem primeru podana z nizko stopnjo konkretizacije dokazov.
VSRS Sodba XI Ips 20292/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru odredilo pripor na podlagi mednarodne pogodbe o izročitvi, pri čemer je kot primarno pravno podlago za begosumnost uporabilo 1. točko prvega odstavka 201. člena ZKP.
VSRS Sodba XI Ips 34830/2014-80 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se pri presoji utemeljenosti suma v ekstradicijskem postopku upošteva vsebina tuje obtožnice in zaprisežene izjave kot celota, ne glede na njuno formalno skladnost s slovensko procesno zakonodajo.
VSRS Sodba XI Ips 28560/2014-111 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izrecno zavzelo stališče, da za ekstradicijski pripor ne veljajo omejitve trajanja, določene v 205. členu ZKP za pripor v kazenskem postopku.
Sodba XI Ips 44323/2011-104 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da odsotnost zakonske omejitve trajanja ekstradicijskega pripora ne pomeni absolutnega trajanja, temveč terja sprotno presojo utemeljenosti pripornih razlogov.
Sodba XI Ips 90/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da je trajanje ekstradicijskega pripora omejeno z roki iz 16. člena Evropske konvencije o izročitvi, kadar je prošnja za izročitev že prejeta.
Sodba I Ips 347/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora preiskovalni sodnik v ekstradicijskem postopku izvesti dokaze, ki jih predlaga obramba, če so ti relevantni za presojo utemeljenosti suma kot temeljnega pogoja za pripor.
Sodba I Ips 379/2002, enako tudi XI Ips 26836/2016-103 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je presoja izpolnjenosti pogojev za izročitev (522. člen ZKP) v fazi odreditve ekstradicijskega pripora preuranjena, saj se ti pogoji v celoti presojajo šele ob prejemu formalne prošnje za izročitev.
Sodba I Ips 91/2002 — Vrhovno sodišče