enako varstvo pravic
Sentenca
Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS ne zagotavlja vsebinske pravilnosti sodne odločbe, temveč procesno enakost strank v postopku. Kršitev te pravice ni podana zgolj zato, ker je sodišče v postopku z izrednim pravnim sredstvom sprejelo odločitev, ki je za stranko neugodna, ali ker je zavzelo drugačno pravno stališče glede opredelitve spornega razmerja, kot nižji sodišči. Za ugotovitev kršitve mora biti izkazano arbitrarno ravnanje sodišča ali neenaka obravnava strank v procesnem smislu.
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o tujcih (ZTuj)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o tujcih (ZTuj-2)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)
- Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (UZITUL)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
- Zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (ZZPS)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Zakon o ratifikaciji konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, Uradni list SFRJ (mednarodne)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker je pritožbo pritožnika neutemeljeno in samovoljno štelo za prepozno vloženo.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker je toženki dovolilo dokazovanje pojasnilne dolžnosti z indičnim dokazom, tožnikoma pa za isto dokazno temo zavrnilo zaslišanje prič in izvedbo indičnega dokaza.
VSL Sklep I Cp 1633/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Kršitev pravice ni podana, če je imela stranka v postopku nadzora premoženjskega stanja dejansko možnost sproti pojasnjevati okoliščine in odgovarjati na navedbe organa.
UPRS sodba IV U 135/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker pritožnice ni seznanilo z dopolnjenim opisom dejanskega stanja prekrška, ki ga je prekrškovni organ predložil sodišču po vložitvi zahteve za sodno varstvo.
-
Sodišče je razveljavilo sodbe, ki niso upoštevale prisilnih določb Zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač pri presoji veljavnosti kolektivne pogodbe.
-
Kršitev je bila uveljavljana v primeru, ko je sodišče v dveh vsebinsko enakih prekrškovnih postopkih glede istega historičnega dogodka sprejelo nasprotujoči si odločitvi.
Sodba IV Ips 72/2012 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: URS · 22. člen -
V obravnavanem primeru je bila sodba razveljavljena, ker je pritožbeno sodišče pri odločanju o obogatitvenem zahtevku izhajalo iz dejanskega stanja, ki ni imelo podlage v dokaznem gradivu prve stopnje.
Pravna podlaga: ZUstS · 22. člen -
Sodišče je presodilo, da revident ni uspel izkazati kršitve načela enakega varstva pravic, ker dejansko stanje v njegovem primeru ni bilo primerljivo z zadevo, na katero se je skliceval.
Sodba X Ips 1589/2006 — Vrhovno sodišče
-
Upravni organ je zmotno štel vložitev prošnje za azil osmi dan po vstopu v državo za zlorabo postopka, ne da bi strankam omogočil izjavo o tem dejstvu.
-
Ustavno sodišče je ugotovilo kršitev 22. člena URS, ker je Vrhovno sodišče v dveh vsebinsko enakih zadevah glede dovoljenosti revizije odločilo različno.
-
Vrhovno sodišče je pritožnici jasno in razumno obrazložilo, zakaj ji ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja po ZZVN, zato kršitev ustavnih pravic ni bila podana.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da je pri razlagi določb o prekrških treba upoštevati, da naknadna odklonitev strokovnega pregleda ne sme biti razlagana v škodo udeleženca tako, da bi se ignorirala sprva ugotovljena stopnja alkohola v krvi.
-
Sodišče je poudarilo, da se na enakost ni mogoče sklicevati z namenom, da bi organi poenotili svojo prakso v smeri nezakonitega odločanja.
-
V obravnavanem primeru je Ustavno sodišče razveljavilo sodbo Vrhovnega sodišča, ker je slednje revizijo zavrnilo na podlagi očitno napačne ugotovitve, s čimer je bila kršena pravica do enakega varstva pravic.
-
Pritožnik ni uspel izkazati, da bi bila odločitev sodišč o odmeri nadomestila plače delovnemu invalidu arbitrarna ali očitno napačna.
-
Sodišča so kršila pravico do enakega varstva pravic, ker so v zastaralni rok vštela čas, v katerem je tožnik že vložil tožbo pred tedaj pristojnim sodiščem, ter zahtevala vedenje o odgovornosti države pred pravno ureditvijo te odgovornosti.
-
Pritožnik je zatrjeval pristranskost sodišča zaradi argumentacije o uporabi jezika, vendar je Ustavno sodišče ugotovilo, da je bila zavrnitev zahtevka utemeljena na pomanjkanju dokazov o fizičnem napadu.
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da je z izpodbijano odločitvijo uspela nasprotna stranka, ne zadošča za sklep, da je bilo pritožniku kršeno načelo enakega varstva pravic.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da zgolj ena drugačna odločitev Vrhovnega sodišča ne pomeni avtomatične kršitve pravice do enakega varstva pravic.
-
Pritožnik se je skliceval na različne sodne odločbe, vendar ni uspel dokazati, da bi sodišče v njegovem primeru neutemeljeno odstopilo od ustaljene prakse glede deljene krivde.
-
Pritožnica ni uspela izkazati obstoja enotne sodne prakse glede kvalifikacije živali kot nevarne stvari, niti ni dokazala, da je njen primer v bistvenem podoben primeru, na katerega se je sklicevala.
-
Sodišče je poudarilo, da nezadovoljstvo z razlago prava v denacionalizacijskem sporu ne pomeni kršitve ustavnih pravic, če lastninskopravni položaj strank ostane nespremenjen.
-
Sodišče je pojasnilo, da zgolj predložitev kopije druge sodbe z drugačnim izidom ne utemeljuje očitka o kršitvi načela enakega varstva pravic, če ni izkazana vsebinska primerljivost in neutemeljen odstop od sodne prakse.
-
Pritožnik ni izkazal kršitve, ker je predložil le eno sodbo Vrhovnega sodišča, kar ne zadošča za dokazovanje uveljavljene in enotne sodne prakse.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker je določbi 216. člena ZOR (o neutemeljenem plačilu) pripisalo pomen, ki je bil v nasprotju z besedilom zakona.
-
Sodišče je presodilo, da zavrnitev zaslišanja pritožnika o dejstvih glede spornega osebnega avtomobila ni pomenila kršitve pravice do izjave, saj ta dejstva niso bila odločilna za izid pravde.
-
Sodišče je poudarilo, da odpoved pooblastila ne razveljavi procesnih učinkov pravilne vročitve, ki je bila opravljena pred seznanitvijo sodišča z odpovedjo.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da je bila razlaga 216. člena ZOR v konkretnem primeru očitno napačna, kar je utemeljevalo poseg v sodbo Vrhovnega sodišča.
-
Sodišči prve in druge stopnje sta se do bistvenih navedb pritožnika opredelili, zato do kršitve pravice do enakega varstva pravic ni prišlo.
-
Sodišča so kršila ustavno pravico pritožnika, ker so spremenjene pogoje za pridobitev varstvenega dodatka iz novele zakona (ZPIZ-B) razlagala tako, da so učinkovali na že pridobljene pravice.
-
Sodišče je presodilo, da odmera davka na podedovano denacionalizirano premoženje po stopnjah za dediče brez sorodstvenega razmerja ni arbitrarna, če temelji na pravilnem upoštevanju prehodov premoženja iz zapuščinskih spisov.
Up-247/01 — US RS
-
Sodišče je presodilo, da pritožnica ni izkazala kršitve pravice do izjave, saj je imela možnost sodelovati v postopku, sodišči pa sta se do njenih navedb ustrezno opredelili.
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo ni upoštevalo vmesne odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-279/99, ki je odpravila neustavnost zakonske ureditve prekrškov.
-
Sodišče je zavzelo stališče, da ravnanje delodajalca (Ministrstva) v preteklih primerih s sklepanjem poravnav ne ustvarja pravne vezanosti za sodno odločanje v istovrstnih zadevah.
-
Vrhovno sodišče ni vezano na predhodno drugačno odločitev pritožbenega in prvostopenjskega sodišča v istovrstnih zadevah, zato takšna sprememba stališča ne predstavlja kršitve pravice do enakega varstva pravic.
-
Sodišče je poudarilo, da Vrhovno sodišče pri svojem odločanju ni vezano na predhodno drugačne odločitve nižjih sodišč v istovrstnih zadevah.
-
Pritožnik ni uspel izkazati, da bi bilo dejansko stanje pri naložitvi denarne kazni zaradi motenja reda ugotovljeno očitno napačno.
-
Vrhovno sodišče je zahtevo za sodno varstvo zavrglo, ker zakon tega pravnega sredstva v postopku o prekršku ni več predvideval.
-
Pritožnik ni izkazal, da so bila zemljišča dejansko odvzeta iz posesti, zato ni mogel utemeljiti očitka o kršitvi načela enakega varstva pravic v postopku denacionalizacije.
-
Sodišče je presodilo, da v konkretnem prekrškovnem postopku zaradi enostavnosti zadeve opustitev pouka o pravici do zagovornika ni pomenila kršitve pravice do učinkovite obrambe.
-
Pritožnik ni uspel izkazati, da bi sodišče pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo v njegovem primeru odstopilo od ustaljene sodne prakse.
-
Pomota pri navedbi prič v obrazložitvi, ki ne vpliva na dokazno oceno ali izid postopka, ne predstavlja ustavnopravno relevantne kršitve.
-
Tožnikovo sklicevanje na kršitev načela enakosti je bilo zavrnjeno, ker so bili primeri, ki jih je ponudil v primerjavo, dejansko bistveno težji in zato neprimerljivi z obravnavano zadevo.
Sodba II Ips 381/2001 — Vrhovno sodišče
-
Pritožnica ni izkazala, da bi bila vrednost njene nepremičnine v postopku razlastitve ocenjena arbitrarno v primerjavi z drugimi razlaščenci.
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila uporaba meril iz Uredbe o pridobitvi državljanstva pri odločanju o dovoljenju za začasno prebivanje v nasprotju z načelom enakega varstva pravic.
-
Pritožnica ni izkazala, da bi sodišče pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo odstopilo od ustaljene sodne prakse v primerljivih primerih.
-
Pritožnik ni uspel dokazati, da bi sodišče pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo neupravičeno odstopilo od ustaljene sodne prakse.
-
Pritožnik je zatrjeval kršitev načela enakosti, ker so bila v drugih primerih zemljiškoknjižna dovoljenja izdana, vendar sodišče ni ugotovilo primerljivosti dejanskega stanja.
-
V konkretnem primeru je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta sodišči nižje stopnje v obnovitvenem postopku dejansko ocenili vse dokaze, ki jih je pritožnik navedel, zato do kršitve 22. člena Ustave ni prišlo.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker je v konkretnem primeru brez obrazložitve odstopilo od svoje dotedanje prakse glede presoje narave novih dokazov in dejstev v postopku.
-
Sodišče je ugotovilo kršitev pravice do enakega varstva pravic zaradi neenakopravnega položaja tujcev pri priznavanju pravic iz pokojninskega zavarovanja, ki je izvirala iz protiustavne pravne praznine v takratnem Zakonu o tujcih.
-
Sodišča so v konkretnem primeru kršitev 22. člena Ustave zavrnila, ker so dokazno oceno utemeljila z dovolj prepričljivo obrazložitvijo.
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj napačna pravna opredelitev premoženjskega zahtevka (obligacijski namesto stvarnopravni) še ne pomeni kršitve ustavnih pravic, če odločitev ni arbitrarna.
-
V obravnavanem primeru je bilo kršeno jamstvo enakega varstva pravic, ker denacionalizacijski upravičenki ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku dodelitve stanovanja, ki je bilo predmet denacionalizacijskega zahtevka.
-
Sodišče je presodilo, da povzetek razlogov upravnega organa v sodbi ne pomeni kršitve pravice do enakega varstva pravic, če so s tem stranki razlogi razumljivi in če so naslovljene vse bistvene tožbene navedbe.
-
Upravni organ je v postopku sprejema v državljanstvo zavrnil vlogo zgolj na podlagi preteklih obsodb, ne da bi presodil socialne vezi prosilca z državo in druge predložene dokaze.
-
Sodišče je presodilo, da zgolj dejstvo zapustitve ozemlja z vojaško enoto ne more avtomatično pomeniti prekinitve dejanskega bivanja v državi za potrebe pridobitve državljanstva po 40. členu ZDRS.
-
Pritožnici pravica ni bila kršena, ker kot toženka ni izkoristila možnosti za ugotovitev vrednosti spornega predmeta, ki bi bila sicer pogoj za dovoljenost revizije.