enakost pred sodiščem
Sentenca
Pravica do enakega varstva pravic (22. člen URS) in pravica do sodnega varstva (23. člen URS) ne zagotavljata stranki vsebinsko pravilne odločitve v skladu z njenimi pričakovanji. Zgolj nestrinjanje stranke z dokazno oceno sodišča ali z izidom sodne odločbe ne pomeni kršitve ustavnih procesnih jamstev, če je sodišče v postopku zagotovilo kontradiktornost in utemeljilo svojo odločitev na podlagi izvedenih dokazov.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je kršilo 22. člen Ustave, ker se ni opredelilo do navedb o protiustavnosti zakona, na katerem je temeljila njegova odločitev.
-
Sodišče je kršilo 22. člen Ustave, ker ni obrazložilo, zakaj mladoletnost osebe v času druge svetovne vojne ne izključuje domneve nelojalnosti po 35. členu ZDrž/45.
-
Ustavno sodišče je opozorilo, da bi bilo stališče, po katerem čas, potreben za lastno zagotovitev prevoda, nikoli ne opravičuje zamude, v nasprotju s pravico do enakega varstva pravic.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker ni obrazložilo razlogov za odstop od ustaljene sodne prakse glede učinkovanja deklaratornega vpisa spremembe družbenika v sodni register nasproti upnikom.
-
Sodišče je utemeljilo, da zapisnik o cenitvi škode po divjadi ni verodostojna listina za izkaz terjatve v stečajnem postopku, kar ne pomeni kršitve ustavne pravice do enakega varstva pravic.
-
Pritožniki so neenako obravnavo neutemeljeno utemeljevali z ravnanjem tožene stranke do drugih delavcev, kar ni predmet sodne presoje.
-
Pritožnik je neuspešno zatrjeval kršitev pravice do enakega varstva pravic zaradi sočasnega teka postopka za motenje posesti in nepravdnega postopka za ureditev meje.
-
Pritožnik ni uspel izkazati kršitve pravice do enakega varstva pravic, saj se je skliceval le na eno sodno odločbo, sodišče pa je v obravnavanem primeru utemeljeno ugotovilo obstoj krivdnih razlogov za odpoklic poslovodje.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker ni utemeljilo odstopa od načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča glede teka zakonskih zamudnih obresti od med pravdo plačanih zneskov odškodnine.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker ni obrazložilo odstopa od načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča, na katerega so stranke v pritožbi izrecno opozorile.
-
Zgolj dejstvo, da pritožnik v sodnem postopku ni uspel, še ne pomeni kršitve človekovih pravic.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker ni obrazložilo zavrnitve dokaza o plačilu kupnine, ki bi lahko dokazal navidezno naravo pogodbe in s tem vplival na pravočasnost tožbe.
-
Sodišče je utemeljilo, da pritožnik ni mogel uspešno uveljavljati kršitve pravice do enakega varstva pravic, ker je bila v njegovem primeru podana bistveno drugačna pravna situacija glede vrstnega reda pridobitve hipoteke v primerjavi s sodno prakso, na katero se je skliceval.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da pravilnost dokazne ocene in uporabe materialnega prava, vključno s pravili o zastaranju, ni predmet presoje v postopku z ustavno pritožbo.
-
Sodišče je poudarilo, da pritožnik zgolj s pavšalnimi navedbami ne more izkazati kršitve ustavnih pravic, če je sodna odločba vsebinsko logično in pravno obrazložena.
-
Pritožnik je kršitev 22. člena Ustave utemeljeval z nestrinjanjem z odločitvijo sodišča v postopku razdružitve solastnine, kar ne predstavlja ustavnopravno relevantne obrazložitve kršitve.
-
Pritožnica je kršitev 22. člena URS neuspešno utemeljevala s primerjavo sodb, kjer naj bi sodišči v enakih okoliščinah odločili nasprotno, kar je sodišče zavrnilo kot posledico dokaznega neuspeha stranke.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da pritožniki niso zadostili standardu obrazloženosti očitka o kršitvi pravice do enakega varstva pravic, saj niso predložili konkretnih primerov odstopa od sodne prakse.
-
Zgolj nestrinjanje z dokazno oceno sodišča glede lastništva nepremičnin v denacionalizacijskem postopku ne pomeni kršitve ustavnih pravic.
-
Ustavno sodišče je ugotovilo, da pritožnica ni izkazala kršitve, saj primeri, na katere se je sklicevala, niso bili v bistvenem podobni, ker je bila v tistih primerih ugotovljena kršitev varnostnih predpisov s strani delodajalca, v njenem primeru pa ne.
-
Sodišče je poudarilo, da nestrinjanje z vsebino sodne odločbe ne pomeni kršitve ustavnih procesnih jamstev.
-
Sodišče je zavzelo stališče, da vložitev izrednega pravnega sredstva ni upošteven ugovorni razlog za razveljavitev izvršilnega naslova v izvršilnem postopku.
-
Sodišče je poudarilo, da pritožnik ne more utemeljiti kršitve ustavnih pravic zgolj s ponavljanjem nestrinjanja z dokazno oceno o krivdni odgovornosti za nastalo škodo.
-
Pritožnik je kršitev 22. člena Ustave neutemeljeno utemeljeval z nestrinjanjem z dokazno oceno sodišča glede obstoja predpostavk za odškodninsko odgovornost.
-
Pritožnik se je neuspešno skliceval na drug primer, v katerem naj bi sodišče priznalo aktivno legitimacijo skrbniku za poseben primer, čeprav v obravnavani zadevi tožba ni bila vložena v lastnem imenu.
-
Pritožniki niso uspeli izkazati kršitve pravice do izjave, saj sodišče dokaza z zaslišanjem ni izvedlo zaradi njihovega ravnanja, navedbe o nedokazanosti dejstev pa so bile zgolj pavšalne.
-
Pritožnik je zgolj zatrjeval napačno uporabo zakona v postopku izdaje začasne odredbe, ni pa izkazal arbitrarnosti ali neenakega obravnavanja v primerjavi s podobnimi sodnimi primeri.
-
V obravnavani zadevi pritožnik ni uspel izkazati kršitve, saj sodišča v vseh pravno enakih primerih glede razpolaganja z vojaškimi stanovanji razsojajo enako.