enakost pred zakonom
Sentenca
Sodna odločba, ki pri svoji razlagi in uporabi prava ne upošteva prisilnih določb zakona, je očitno napačna in samovoljna, s čimer krši pravico do enakega varstva pravic (22. člen URS). Sodišče mora pri presoji veljavnosti in uporabe splošnih aktov, kot so kolektivne pogodbe, dosledno spoštovati hierarhijo pravnih norm in prisilne zakonske določbe, ki urejajo zadevno področje.
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (UZITUL)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)
- Zakon o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (ZPIZVZ)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o tujcih (ZTuj)
- Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN-D)
- Zakon o preprečevanju korupcije (ZPKor)
- Pravilnik o pogojih (Pravilnik o pogojih)
- Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (ZPPPAI)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD)
- Zakon o vrtcih (ZVrt)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Zakon o policiji (ZPol)
- Zakon o osnovni šoli (ZOsn)
- Ustavni zakon za izvedbo Ustave Republike Slovenije (UZIU)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO)
- Zakon o zavodih (ZZ)
- Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)
- Zakon o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč (ZPKSMS)
- Zakon o Slovenskem odškodninskem skladu (ZSOS)
- Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN)
- Zakon o izvršilnem postopku (ZIP)
- Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS)
- Zakon o lokalni samoupravi (ZLS)
- Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI)
- Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ)
- Zakon o gimnazijah (ZGim)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS)
- Zakon o Skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (ZSPOZ)
- Zakon o visokem šolstvu (ZVis)
- Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj neenotnost odločb višjih sodišč še ne pomeni kršitve ustavnih pravic, če Vrhovno sodišče v okviru svojega manevrskega prostora ne intervenira.
Pravna podlaga: ZUstS · 55.b člen, odstavek 2 -
Ustavno sodišče je poudarilo, da je ustrezna obrazložitev spremembe sodnega stališča pogoj za preizkus razumnosti in legitimnosti sodne odločitve.
-
Sodišče je ugotovilo nezakonitost odločbe, ker organ ni obravnaval zahteve za registracijo istospolne partnerske skupnosti izven uradnih prostorov po enakih merilih, kot bi obravnaval zahtevo za sklenitev zakonske zveze izven uradnih prostorov.
UPRS sodba in sklep I U 1471/2013 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom, ker je bila delavki odpravnina odmerjena le na podlagi plače za krajši delovni čas, čeprav je bila večino časa zaposlena s polnim delovnim časom.
-
Ustavno sodišče je razveljavilo določbe ZDoh-2, ki so kot dividendo obdavčevale pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika v osebnih družbah, saj to ni dejanska razdelitev dohodka.
-
Sodišče je razveljavilo sodbe, ki so pri presoji učinkovanja določb kolektivne pogodbe spregledale prisilne določbe zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač.
-
Sodišče je razveljavilo sodbe, ki so pri presoji veljavnosti določb kolektivne pogodbe ignorirale prisilne zakonske določbe o plačah, kar je privedlo do samovoljne sodne odločitve.
-
Sodišče je razveljavilo sodbe, ki so pri presoji veljavnosti določb kolektivne pogodbe ignorirale prisilne določbe Zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač.
-
Sodišča so kršila ustavno pravico do enakega varstva pravic, ker pri presoji veljavnosti določb kolektivne pogodbe niso upoštevala prisilnih določb Zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač.
-
Sodišče je razveljavilo sodbe, ki so pri določanju veljavnosti kolektivne pogodbe prezrle prisilne določbe Zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač.
-
Sodišče je kršilo načelo enakosti, ker je družbenike izbrisane družbe obravnavalo enako zgolj na podlagi profesionalnega ukvarjanja z upravljanjem premoženja, ne da bi presodilo njihov dejanski vpliv na poslovanje družbe.
-
Sodišča ne smejo avtomatično šteti, da so vsi družbeniki izbrisane družbe odgovorni za obveznosti družbe, če se profesionalno ukvarjajo z upravljanjem premoženja, ne da bi presodila njihov dejanski vpliv na poslovanje družbe.
-
Sodišče je poudarilo, da položaja nadzornega sveta v dvotirnem sistemu ni mogoče enačiti s položajem upravnega odbora v enotirnem sistemu, zato različna ureditev participacije delavcev v teh organih ni diskriminatorna.
-
Državljanstvo ni utemeljen razlog za razlikovanje med oškodovanci pri presoji odškodninske odgovornosti države za škodo, nastalo v okviru skupne vojske pred osamosvojitvijo, če je bila tožba vložena pred pristojnim sodiščem še pred osamosvojitvijo.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker je zavzelo stališče o konstitutivni naravi vpisa zastopnika v sodni register, ne da bi pojasnilo razloge za odstop od prevladujoče sodne prakse.
-
Sodišče je presodilo, da pritožnica ni bila neenakopravno obravnavana v primerjavi z novinarjema, saj njuni položaji niso bili dejansko primerljivi.
-
Sodišče je pri odmeri denarne kazni in stroškov postopka kot relevantno okoliščino upoštevalo pritožnikovo pokojnino, kar je bilo ocenjeno kot ustavno skladno.
-
Pritožnica se pri uveljavljanju pravice do odkupa stanovanja po 117. členu SZ lahko primerja le z drugimi kupci, ki so morali pravico prav tako uveljavljati v pravdi.
-
Pritožnica ni izkazala, da bi sodišče arbitrarno odstopilo od uveljavljene sodne prakse, zato očitek o kršitvi 22. člena Ustave ni bil utemeljen.
-
Pritožničine trditve o diskriminaciji zaradi različne obravnave vrst škode so bile zavrnjene, ker gre za različne pravne položaje.
-
Pritožnica je neuspešno poskušala utemeljiti kršitev 14. člena Ustave s primerjavo dveh različnih odločitev upravnega organa in nestrinjanjem z dokazno oceno dejanskega stanja.
-
Pritožnika sta se neuspešno sklicevala na revizijsko odločitev Vrhovnega sodišča, ki v bistvenih okoliščinah ni bila primerljiva z njunim primerom.
-
Sodišče je presodilo, da je razlikovanje pri napredovanju v naziv svetnik med delavci v različnih zavodih utemeljeno z naravo delovnega razmerja po ZOFVI, ki zahteva povezavo z vzgojno-izobraževalnim delom.
-
Sodišči sta pri presoji pogoja dejanskega bivanja v postopku pridobitve državljanstva napačno enačili fizično odsotnost z odsotnostjo volje do bivanja, ne da bi upoštevali razloge za odsotnost, ki so bili izven sfere vpliva pritožnice.
-
Sodišče je presodilo, da metoda vrednotenja podržavljenih nepremičnin sledi zakonskemu načelu vrednotenja po stanju ob podržavljenju in sedanji vrednosti, zato ni v neskladju z Ustavo.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker pritožnik ni izkazal obstoja ustaljene sodne prakse, od katere naj bi Vrhovno sodišče odstopilo.
-
Pritožnik ni uspel izkazati kršitve pravice do enakega varstva pravic, ker je svoje očitke o odstopu od sodne prakse podal le pavšalno.
-
Sodišče je presodilo, da argumentacija sodišča o jeziku toženca ni bila temelj za odločitev in ni bila povezana z narodnostjo pritožnika, zato ni prišlo do kršitve 14. člena URS.
-
Pritožnica je neuspešno zatrjevala kršitev enakosti, ker sodišče ni enako obravnavalo zamude pooblaščenca in stranke.
-
Sodišče je presodilo, da avtorjev različnih vrst avtorskih del zaradi njihovih posebnosti ni mogoče primerjati za namene presoje kršitve načela enakosti.
-
Pritožnik je zatrjeval kršitev ustavnih pravic zaradi nestrinjanja z razlago Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače, kar po presoji sodišča ne predstavlja ustavne kršitve.
Up-541/05 — US RS
-
Pritožnica ni uspela izkazati neenakopravnega položaja, ker se je sklicevala na sodne odločbe, ki niso bile primerljive z obravnavano zadevo.
-
Sodišče je zavrnilo očitke o kršitvi 22. člena URS v primeru, kjer je odločitev o denacionalizaciji temeljila na predhodni pravnomočni ugotovitvi statusa državljanstva.
-
Pritožnik v konkretnem primeru ni izkazal kršitve pravice do enakega varstva pravic, ker je le pavšalno navajal, da so drugim upokojencem pokojnine odmerjene drugače.
-
Pritožnica ni uspela izkazati, da gre za istovrstno zadevo, v kateri bi sodišče arbitrarno odstopilo od uveljavljene sodne prakse.
-
Sodišče je poudarilo, da pritožnik v ustavni pritožbi ni dovolj konkretiziral primerjave med obravnavano zadevo in drugimi sodnimi odločbami, na katere se je skliceval.
-
Pritožnika nista uspela dokazati kršitve enakosti pred zakonom, saj nista izkazala, da bi Vrhovno sodišče v drugem primeru odločilo drugače v vsebinsko enakih okoliščinah.
-
Pritožnica je kršitev ustavnih pravic utemeljevala zgolj z nestrinjanjem z razlago pogodbene vsebine, kar po presoji sodišča ne zadošča za ugotovitev ustavne kršitve.
-
Sodišče je potrdilo, da je za presojo kršitve pravice do enakega varstva pravic odločilna sodna praksa, ki velja v času sojenja, in ne morebiti drugačna praksa iz preteklosti.
-
Pritožniki so neuspešno zatrjevali kršitev pravic zgolj na podlagi nestrinjanja z dokazno oceno sodišča glede listine (osnutka oporoke).
-
Zakonodajalec ni imel razumnega razloga za izključitev možnosti pridobitve državnih pomoči za subjekte iz 28. člena ZPKor, saj ukrep ni bil vezan na dejansko možnost vplivanja funkcionarjev na odločitve o dodelitvi pomoči.
-
Sodišči sta kršili načelo enakosti, ker nista utemeljili razumnega razloga za različno obravnavo delavcev pri priznanju pravice do ugodnejše upokojitve zaradi izpostavljenosti azbestu glede na čas prenehanja delovnega razmerja.
-
Sodišče je zavrnilo tožnikovo sklicevanje na domnevno napačno prakso carinskih organov v drugih primerih kot podlago za kršitev ustavne pravice do enakosti.
sodba U 813/2002 — Upravno sodišče
-
V obravnavanem primeru pritožnici nista utemeljili trditve o neenakem obravnavanju zaradi narodnostne pripadnosti.
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj obstoj drugačnih upravnih odločb v drugih primerih ne zadostuje za utemeljitev kršitve pravice do enakega varstva pravic v denacionalizacijskih postopkih.
-
Pritožnik ni uspel utemeljiti kršitve načela enakosti zgolj s sklicevanjem na spremembo predpisov (ZDen-B in Odredba o koeficientu) ter drugačno odločitev upravnega organa prve stopnje v denacionalizacijskem postopku.
-
Pritožnik zgolj s sklicevanjem na novinarske članke in davčne obrazce ne more izkazati kršitve ustavne pravice do enakega varstva pravic.
-
Sodišče je presodilo, da različna obravnava imetnikov stanovanjske pravice in imetnikov pravice do uporabe stanovanja v zasebni lasti glede zahteve po sklenitvi najemne pogodbe ne krši ustavnega načela enakosti.
-
Sodišče je presodilo, da pritožnik ni izkazal odstopa od sodne prakse, saj ena sama drugačna odločba ne predstavlja zadostnega dokaza o kršitvi načela enakosti.
-
Ustavno sodišče je razveljavilo zakonsko določbo, ki je neutemeljeno razlikovala med prevozniki otrok glede na vrsto linijskega prevoza, saj zakonodajalec ni navedel razumnega razloga za takšno razlikovanje.
-
Pritožnik ni izkazal kršitve s sklicevanjem na to, da je bil v podobnem primeru nekdo drug obsojen na drugačno kazen, medtem ko tretji za dejanje sploh ni odgovarjal.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da pritožničino nezadovoljstvo z znižanjem odškodnine s strani Vrhovnega sodišča samo po sebi ne utemeljuje očitka o kršitvi pravice do enakega varstva pravic.
-
Sodišče je izpostavilo, da nestrinjanje stranke z meritorno odločitvijo sodišča ne more biti podlaga za ustavnopravno presojo o kršitvi pravice do sodnega varstva.
-
Pritožnica ni uspela izkazati neenakega obravnavanja, ker so bili primeri, na katere se je sklicevala, pravno in dejansko različni od njenega.
-
V obravnavanem primeru je šlo za vprašanje statusa razvezanih zakoncev kot uporabnikov stanovanja v okviru stanovanjske zakonodaje.
-
Pritožnik je neutemeljeno primerjal odločitev o obnovi postopka z drugimi primeri, saj je šlo za presojo procesnih pogojev za obnovo, ne pa za vsebinsko odločanje o denacionalizaciji.
-
Pritožnik ni uspel izkazati, da bi prisojena odškodnina za telesne in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti nesorazmerno odstopala od sodne prakse v primerljivih primerih poškodb.
-
Pritožnica je kršitev pravice do enakega varstva pravic neutemeljeno utemeljevala s sklicevanjem na drugačno odločitev upravnega organa v drugem primeru.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker ni odgovorilo na pritožbeni očitek o odstopu od sodne prakse, ki je bil podprt s predložitvijo več sodnih odločb.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da je starostna meja 40 let za kandidata za ad hoc sodnika razumna zahteva, ki temelji na potrebi po življenjskih izkušnjah, in ne predstavlja diskriminacije.
-
Sodišče je presodilo, da neobličen odpust dolga med partnerjema v zunajzakonski skupnosti ni v nasprotju z načelom enakosti, čeprav je bila za prvotni posel (posojilna pogodba) zahtevana strožja oblika.
-
Pritožnik je zatrjeval kršitev načela enakosti zaradi znižanja odškodnine za neutemeljeno odvzem prostosti.
-
Pritožnica je kršitev utemeljevala z drugačnim razumevanjem pravnih predpisov o dedovanju nepremičnin s strani tujcev, kar ne zadošča za ustavnopravno presojo arbitrarnega ravnanja sodišča.
-
V tej zadevi pritožnica ni uspela izkazati, da bi sodišče pri presoji nacionalizacije odstopilo od ustaljene sodne prakse ali arbitrarno razlagalo predpise.
-
Pritožnik ni uspel izkazati, da bi odločitev sodišč v njegovem primeru odstopala od ustaljene sodne prakse glede odmere odškodnine za nepremoženjsko škodo.
-
Sodišče je v tem primeru presodilo, da pritožnik ni izkazal kršitve 22. člena URS, saj sta sodišči odgovorili na bistvene navedbe in svojo odločitev utemeljili na ugotovljenih dejstvih.
-
Sodišče je pojasnilo, da presoja Vrhovnega sodišča o tem, ali gre za vprašanje dejanskega stanja ali pravno vprašanje, v postopku z ustavno pritožbo ni predmet revizije, tudi če je ta ocena napačna.
-
Pritožnica ni izkazala, zakaj bi morale biti družbe v prostovoljni likvidaciji izenačene z družbami v prisilni likvidaciji zgolj na podlagi enakosti ciljev obeh postopkov.
-
Pritožnik ni uspel izkazati kršitve pravice do enakosti pred zakonom zgolj z navedbo, da so v drugih postopkih (npr. ugotavljanje državljanstva starega očeta) sodišča odločila drugače kot v njegovem primeru.
-
Pritožnik ni izkazal, da bi bili drugi denacionalizacijski upravičenci v primerljivih okoliščinah obravnavani ugodneje, zato je bil očitek o neenakem obravnavanju neutemeljen.
-
Sodišči sta kršili pravico do enakosti, ker sta delavki, ki ji je delovno razmerje prenehalo zaradi prisilne poravnave, odrekli pravico do odpravnine, ki je bila priznana delavcem v primerljivem položaju po tedanji delovnopravni zakonodaji.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakosti, ker je delavcu v prisilni poravnavi neutemeljeno odreko pravico do odpravnine, ki je bila sicer priznana delavcem v primerljivih položajih po drugih zakonih.
-
Sodišče je kršilo načelo enakosti, ker je delavcem, katerim je delovno razmerje prenehalo po ZPPSL, brez utemeljenih razlogov odreklo pravice, ki so pripadale delavcem v primerljivem položaju po ZDR90.
-
Sodišča so pritožnico postavila v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi tehnološkega viška, saj ji niso priznala pravice do odpravnine, čeprav je bil njen položaj dejansko primerljiv.
-
Sodišče je ugotovilo kršitev načela enakosti, ker je pritožnica prejela le delno izplačilo odpravnine v primerjavi z drugimi delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo na podlagi ZDR90, čeprav za razliko v položaju ni bilo utemeljenih razlogov.
-
Ustavno sodišče je ugotovilo kršitev načela enakosti, ker delavcem v postopku prisilne poravnave ni bila priznana odpravnina, medtem ko je bila delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo kot tehnološkim viškom po ZDR90, priznana.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da razlaga zakona, ki razlikuje med položajem državljanov in nedržavljanov v času smrti prejšnjega lastnika, ni v neskladju z načelom enakosti.
-
Pritožnik ni uspel izkazati kršitve ustavnih pravic, ker ni utemeljil, zakaj bi bila ugotovitev vsebine tujega prava s strani sodišča napačna, prav tako pa ni izkazal, da bi določene očitke uveljavljal že v predhodnem upravnem sporu.
-
Pritožnik ni izkazal kršitve, ker ni navedel primerov, v katerih bi Vrhovno sodišče odstopilo od ustaljene sodne prakse.
-
Splošno sklicevanje na to, da je sodišče v konkretnem primeru odločilo drugače kot v podobnih primerih, brez konkretizacije, ne zadostuje za utemeljitev kršitve ustavne pravice.
-
Očitek o kršitvi enakosti pred zakonom je neutemeljen, če primera, na katera se stranka sklicuje, nista dejansko primerljiva.
-
V obravnavanem primeru do kršitve ni prišlo, ker zemljišča niso bila predmet odvzema, kar je bil ključni zakonski pogoj za denacionalizacijo.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da so obstajali razumni razlogi, da je občina brezplačno parkiranje v starem mestnem jedru omogočila le stalnim prebivalcem določenega območja.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker je v izvršilnem postopku zavrnilo priznanje stroškov DDV na odvetniške storitve, čeprav je bila ustaljena sodna praksa in stališče pristojnega ministrstva nasprotno.
Up-67/00 — US RS
-
Ustavno sodišče je presodilo, da drugačen način odmere odškodnine za invalide v primerjavi z drugimi žrtvami vojnega nasilja ni v neskladju z Ustavo, saj temelji na specifičnem statusu invalidnosti.
-
Sodišče je pojasnilo, da zgolj obstoj ene drugačne sodbe v istovrstni zadevi ne zadošča za utemeljitev kršitve pravice do enakega varstva pravic.
-
Pritožnik ni uspel izkazati kršitve načela enakosti, ker njegova vloga za ponovno pridobitev lastninske pravice ni bila opredeljena kot upravna stvar v okviru denacionalizacijskega postopka.
-
Sodišče je poudarilo, da pritožnik ne more utemeljiti kršitve pravice do enakega varstva pravic zgolj s predložitvijo ene same sodbe v drugi zadevi z enakim dejanskim stanjem.
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj obstoj ene drugačne sodbe v istovrstni zadevi ne zadostuje za uveljavitev kršitve ustavne pravice do enakega varstva pravic.
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj predložitev ene ali dveh drugačnih sodb v istovrstnih zadevah ne zadošča za dokazovanje kršitve pravice do enakega varstva pravic.
-
Sodišče je poudarilo, da očitka o očitni napačnosti sodbe ni mogoče utemeljevati zgolj s ponavljanjem analize dokazov.
-
Sodišče je presodilo, da delna odgovornost delavca za škodo zaradi zavestne kršitve ukrepov varstva pri delu ne pomeni arbitrarnega odstopa od sodne prakse.
-
Zakonodajalec lahko pravico do ugodnejše upokojitve omeji na delavce policije, ki so v trenutku uveljavitve zakona še zaposleni, in jo odreče tistim, ki so delovno razmerje prekinili prej ali zaradi disciplinskih razlogov.
-
Sodišče je presodilo, da lastnik stanovanjske hiše, ki ni dolžan prodati stanovanj, s selektivnim dovoljevanjem odkupov stanovalcem ne krši ustavne pravice do enakosti, razen če bi šlo za diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin.
-
Pobudniki so izpodbijali ureditev, ker ni vključevala delavcev, ki so azbestno proizvodnjo zapustili pred uveljavitvijo ZPPPAI zaradi zaposlitve drugje.
-
Pritožnica ni uspela izkazati, da bi sodišča pri odmeri odškodnine za zvin vratne hrbtenice odstopila od ustaljene sodne prakse v primerljivih primerih.
-
Zakonodajalec je imel razumen razlog za omejitev ustanoviteljstva družb za upravljanje na kapitalske družbe, saj se gospodarska funkcija zadrug bistveno razlikuje od funkcije kapitalskih družb.
U-I-398/96 — US RS
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker je brez utemeljitve odstopilo od ustaljene prakse pri priznavanju zamudnih obresti za občasne denarne dajatve.
-
Ustavno sodišče je razveljavilo sklepa nižjih sodišč, ker sta odstopala od ustaljene sodne prakse glede uporabe materialnega prava v primerljivih izvršilnih zadevah.
-
Pritožnik je neenakost poskušal dokazati s sklicevanjem na domnevno napačno odločitev v drugem postopku glede zavrženja predloga za izdajo začasne odredbe.
-
Pritožnik ni uspel izkazati kršitve, ker se je skliceval na sodbi nižjih sodišč, ki nista primerljivi z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča.
-
Sodišče je ugotovilo kršitev enakosti pred zakonom zaradi neustavne razlage določb ZTuj, ki je tujce iz drugih republik nekdanje SFRJ neupravičeno postavila v slabši položaj v primerjavi z drugimi tujci s stalnim prebivališčem.
-
Ustavno sodišče je ugotovilo neenak položaj državljanov drugih republik nekdanje SFRJ v primerjavi z drugimi tujci s stalnim prebivališčem v RS zaradi pravne praznine v ZTuj.
-
Sodišče je presodilo, da različne dimenzije stanovanjskih objektov v zazidalnem načrtu ne kršijo načela enakosti.
-
V tej zadevi je bilo presojeno, da pritožnik ni v neenakopravnem položaju v primerjavi z drugimi vojaškimi zavarovanci, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev akontacije pokojnine.
-
Sodišče je presodilo, da so nekdanji vojaški zavarovanci, ki ne izpolnjujejo pogojev za akontacijo pokojnine, v enakem položaju, zato razlikovanje med njimi ni kršitev ustavnih pravic.
-
V konkretnem primeru je Ustavno sodišče presodilo, da ureditev pogojev za pridobitev vojaške pokojnine ne krši načela enakosti, saj so vsi posamezniki v enakem položaju obravnavani enako glede na izpolnjevanje zakonskih pogojev.
-
Sodišče je presodilo, da pritožnik ni v neenakopravnem položaju, saj ne izpolnjuje zakonskih pogojev za pridobitev specifične pravice, ki veljajo za vse nekdanje vojaške zavarovance enako.
-
Pritožnik ni bil diskriminiran, saj je bil v enakem položaju kot vsi ostali zavarovanci, ki niso izpolnjevali zakonskih pogojev za pridobitev akontacije vojaške pokojnine.
-
Pritožnik ni bil v neenakem položaju v primerjavi z drugimi nekdanjimi vojaškimi zavarovanci, saj nihče od njih ni izpolnjeval zakonsko določenih pogojev za pridobitev pravice do akontacije vojaške pokojnine.
-
Pritožnik ni bil diskriminiran, ker je bil obravnavan enako kot vsi drugi vojaški zavarovanci, ki niso izpolnjevali pogojev za pridobitev akontacije vojaške pokojnine.
-
Sodišče je presodilo, da pritožnik ni diskriminiran, saj je v enakem položaju kot drugi nekdanji vojaški zavarovanci, ki niso izpolnili zakonskih pogojev za pridobitev pravice do akontacije pokojnine.
-
Pritožnik ni bil diskriminiran, saj je bil v enakem položaju kot vsi drugi vojaški zavarovanci, ki niso izpolnjevali zakonskih pogojev za pridobitev specifične pravice.
-
Pritožnica ni dokazala, da bi sodišče v njenem primeru materialno pravo uporabilo drugače, kot je siceršnja sodna praksa.
-
Pritožnik ni uspel izkazati kršitve, ker je primerjal odločitev Vrhovnega sodišča z odločitvami nižjih sodišč, pri čemer ni bilo mogoče predvidevati, ali bi slednje prestale revizijski preizkus.
-
Pritožnik ni uspel izkazati kršitve enakosti pred zakonom zgolj s pavšalnim navajanjem, da so osebe s podobno kazensko preteklostjo pridobile slovensko državljanstvo.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da dvojezično šolstvo kot posebna pravica avtohtone narodne skupnosti ne pomeni diskriminacije pripadnikov večinskega naroda.
-
Pritožnica je neuspešno zatrjevala kršitev enakosti zaradi različnega upoštevanja časovnih okoliščin pri nastanku in prenehanju delovnega razmerja za določen čas.
-
Presoja narave spora kot premoženjskega (zaradi zahtevka za sklenitev pogodbe) kljub vprašanju stanovanjske pravice kot predhodnemu vprašanju ne pomeni kršitve 22. člena Ustave.
-
Pritožnik ni navedel konkretnih primerov, iz katerih bi izhajalo, da je sodišče v njegovi zadevi odločilo drugače kot v drugih primerih.
-
Sodišče je presodilo, da je različna davčna obravnava odvetniških in notarskih storitev v primerjavi z drugimi storitvami ustavno dopustna, saj zasleduje legitimen cilj ohranitve dostopnosti teh storitev.
U-I-9/98 — US RS
-
Sodišče je presodilo, da nekdanji vojaški zavarovanci, ki ne izpolnjujejo pogojev za akontacijo pokojnine, niso v neenakem položaju v primerjavi z drugimi zavarovanci, saj so pogoji za pridobitev pravice enaki za vse v isti kategoriji.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da ureditev pravic vojaških zavarovancev, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev določenih dajatev, ne pomeni kršitve načela enakosti, saj so vsi posamezniki v enakem položaju obravnavani enako.
-
Pritožnik je bil v enakem položaju kot vsi drugi nekdanji vojaški zavarovanci, ki niso izpolnjevali pogojev za pridobitev akontacije, zato do kršitve načela enakosti ni prišlo.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker je ocenilo, da je bila izpodbijana sodba, kljub odstopanju od druge sodne prakse, materialnopravno pravilna.
-
Sodišče je poudarilo, da načelo enakosti ne more razveljaviti izrecne ustavne prepovedi pridobivanja lastninske pravice na nepremičninah za tujce, ki je veljala v času sprejema ustavnega zakona.
-
Sodišče je presodilo, da različni popusti pri odkupu stanovanj glede na način plačila (enkratno ali obročno) niso neustavni, saj stimulacija takojšnjega plačila predstavlja legitimen in stvaren razlog za razlikovanje.
-
Pritožnica ni uspela izkazati, da bi sodišče v njenem primeru odstopilo od ustaljene sodne prakse v primerljivih zadevah, zato do kršitve ustavnih pravic ni prišlo.
-
V konkretnem primeru pritožnik ni uspel izkazati kršitve 14. člena Ustave zgolj s sklicevanjem na napačno materialnopravno presojo Vrhovnega sodišča.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da ZZ ni protiustaven, ker za zavode ne predvideva enakega mehanizma pretvorbe pogodbenih vložkov v lastniške deleže, kot ga ZLPP predvideva za podjetja.
-
Sodišče je načelo enakosti presojalo v kontekstu pridobitve državljanstva po 40. členu Zakona o državljanstvu RS.
-
Sodišče je presodilo, da fizične osebe, ki oddajajo premoženje v najem, niso v enakem položaju kot samostojni podjetniki, zato jim ni treba priznati enakih davčnih olajšav pri amortizaciji.
U-I-78/94 — US RS
-
Zakonodajalec s podelitvijo možnosti legalizacije določenim investitorjem ne postavlja drugih investitorjev v neenak položaj, saj gre za urejanje specifičnih situacij v prostoru.