enakost varstva pravic
Sentenca
Pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) je ustavno procesno jamstvo, ki zagotavlja enakopraven položaj strank v postopku. Te pravice ni mogoče utemeljevati zgolj z zatrjevanjem vsebinske nepravilnosti sodne odločitve, saj se nanaša na procesno poštenost in enakopravnost obravnavanja, ne pa na pravilnost materialnopravne presoje ali dokazne ocene sodišča.
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (UZITUL)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS)
- Ustavni zakon za izvedbo Ustave Republike Slovenije (UZIU)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (ZPIZVZ)
Iz posameznih sodb
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da pritožbeno sodišče ni ravnalo arbitrarno, ko je določilo dedne deleže, saj je bila razlaga dednih deležev iz dedovanja razvidna iz celotne obrazložitve sklepa.
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker je svojo odločitev utemeljilo na napačni ugotovitvi, da pritožnik ni prostovoljno poravnal obveznosti, čeprav je bilo v pravdnem postopku že pravnomočno ugotovljeno, da je pogodba v tem delu neveljavna.
-
Sodišče mora v primerih presoje prenosa podjetja odgovoriti na navedbe o fiktivnosti prenosa in zlorabi tega instituta, sicer obrazložitev ne zadosti zahtevam iz 22. člena Ustave.
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker je zavrglo revizijo v postopku sprejema osebe v varovani oddelek brez privolitve, ne da bi preverilo trditev vložnika o njegovi odvetniški kvalifikaciji.
-
Vrhovno sodišče je v konkretni zadevi kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker je utemeljitev oprlo na ugotovitev, ki je nasprotovala dejstvom v spisu glede vprašanja izgubljenega dobička.
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker je zavrglo predlog za dopustitev revizije zaradi nenavedbe vrednosti spornega predmeta, čeprav je pritožnik na to pomanjkljivost pravočasno opozoril, sodišče pa na ugovor ni reagiralo.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker se ni opredelilo do navedb o vplivu mladoletnosti na obstoj domneve o nelojalnosti v postopku ugotavljanja jugoslovanskega državljanstva.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker ni obravnavalo pritožnikovih očitkov o zlorabi pooblastil Vlade, ki so bili za zadevo bistveni.
-
Sodišče je pojasnilo, da pritožnica ni uspela izpodbiti zakonske domneve o nelojalnem ravnanju iz 63. člena ZDen, zato njeni očitki o pristranskosti sodišča niso utemeljeni.
-
Sodišče je poudarilo, da nestrinjanje stranke z razlago kreditne pogodbe in ugotovitvijo njene izpolnitve ne predstavlja kršitve pravice do enakega varstva pravic.
-
Pritožnik ni uspel izkazati, da bi bila odločitev sodišč o statusu žrtve vojnega nasilja očitno napačna ali arbitrarna.
-
V obravnavanem primeru je bila kršitev podana, ker je bila odločba o prekršku odpravljena po nastopu absolutnega zastaranja.
-
Ustavno sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali je odločitev o statusu žrtve vojnega nasilja očitno napačna do te mere, da bi posegla v pravico do enakega varstva pravic.
-
Sodišče je pravilno ravnalo, ko ni upoštevalo navedb, podanih po prvem naroku za glavno obravnavo, saj je šlo za prekluzijo po četrtem odstavku 286. člena ZPP.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker je v sporu majhne vrednosti nedopustno poseglo v dokazno oceno in dejansko stanje, ugotovljeno na prvi stopnji.
-
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da se je Vrhovno sodišče opredelilo do revizijskih navedb pritožnice glede razumnega roka za vložitev tožbe, zato kršitev ustavne pravice ni bila podana.
-
Pritožnica se ni mogla sklicevati na kršitev pravice do izjave, ker kljub vedenju o socialnem sporu, v katerem se je reševalo vprašanje delazmožnosti delavca (pomembno za njen delovni spor), ni predlagala svoje udeležbe v tem postopku.
-
Pritožnik ni utemeljil kršitve 22. člena Ustave RS v zvezi s postopkom preizkusa alkoholiziranosti, zato Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo.
-
Sodišče je zavrnilo pritožnikovo zahtevo po postavitvi izvedenca finančne stroke za ugotavljanje namena pogodbe o zastavi nepremičnin, ker dokaz ni bil ocenjen kot odločilen.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožničine očitke o ignoriranju dokazov in pristranskosti organov kot pavšalne, saj pritožnica ni konkretizirala kršitev pravice do izjave.
-
Sodišče je poudarilo, da pavšalna trditev o favoriziranju nasprotne stranke ne predstavlja utemeljene kršitve ustavnih procesnih jamstev.
-
Sodišče je poudarilo, da pritožnik ne more uspeti z ustavno pritožbo, če zgolj ponavlja nestrinjanje z dokazno oceno sodišč nižje stopnje glede soodgovornosti za nastalo škodo.
-
Pritožnica je kršitev 22. člena URS neutemeljeno utemeljevala z nestrinjanjem z materialnopravno odločitvijo sodišča o aktivni legitimaciji.
-
Pritožnik je neutemeljeno zatrjeval kršitev 22. člena URS s pavšalnimi očitki o neupoštevanju argumentov in napačni ugotovitvi dejstev, kar je Ustavno sodišče ocenilo kot nestrinjanje z dokazno oceno.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker je samo izvajalo dokaze in ugotavljalo dejansko stanje, ne da bi pri tem opravilo glavno obravnavo.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker je napačno presodilo, da upravno sodišče ni pristojno za presojo akta zaradi njegove narave kot splošnega akta.
-
Pritožnica je kršitev 22. člena URS utemeljevala zgolj z nestrinjanjem z materialnopravno odločitvijo sodišča v stečajnem postopku.
-
Pritožnica je kršitev pravice do enakega varstva pravic utemeljevala zgolj s pavšalnimi očitki o arbitrarnosti sodne odločbe in nestrinjanjem z dokaznim bremenom v gospodarskem sporu.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da ni instanca rednim sodiščem in ne presoja pravilnosti ugotavljanja dejanskega stanja ali uporabe prava v konkretnem odškodninskem sporu.
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj nestrinjanje z izidom postopka ali pavšalno navajanje neupoštevanja dokazov ne pomeni ustavno procesne kršitve.
-
Zgolj nestrinjanje z materialnopravno presojo sodišča ali neuspeh v pravdi ne pomeni kršitve ustavne pravice do enakega varstva pravic.
-
Sodišče je presodilo, da pritožnik ne more uspešno uveljavljati kršitve pravice do izjave zaradi neizvedbe dokaza, če je v postopku opustil vztrajanje pri njegovi izvedbi.
-
Pritožnica ni uspela utemeljiti kršitve ustavne pravice, ker so se njeni očitki nanašali zgolj na vsebinsko napačnost sodnih odločb, ne pa na kršitev procesnih jamstev.
-
Sodišče ni kršilo pravice do enakega varstva pravic, ker ni po uradni dolžnosti popravilo prenizko navedene vrednosti spornega predmeta, ki jo je določila sama tožnica.
-
Sodišče je presodilo, da zgolj nestrinjanje stranke s pravno razlago sodišča ne pomeni arbitrarnosti, če je odločitev logično utemeljena.
-
Zgolj nestrinjanje pritožnice z razlago sodišča glede obveznosti plačila sodnih taks ne pomeni kršitve ustavnih pravic.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker pritožnica ni izkazala kršitve procesnih jamstev, temveč je zgolj izpodbijala vsebinsko pravilnost sodne odločitve.
-
Vrhovno sodišče je s stališčem, da se pri tožbenem zahtevku v tolarski protivrednosti tuje valute na dan vložitve tožbe zaračunavajo zakonske zamudne obresti, zadostilo zahtevi po obrazložitvi in s tem ni kršilo pravice do enakega varstva pravic.
-
Pritožnik ni izkazal kršitve pravice do enakega varstva pravic zgolj s trditvijo, da se organi niso izrekli o njegovih navedbah v denacionalizacijskem postopku.
-
Sodišče je presodilo, da nestrinjanje pritožnikov z materialnopravno razlago sodišča glede ničnostnih razlogov pri nacionalizaciji ne pomeni kršitve pravice do enakega varstva pravic.
-
V tej zadevi je bilo stališče sodišča o določitvi odškodnine za zemljišče, spremenjeno v stavbno, ocenjeno kot razumno in nearbitrarno, saj je temeljilo na namembnosti zemljišča v času pred plansko spremembo.
-
Sodišče ni kršilo pravice do enakega varstva pravic, ker se ni opredelilo do vsebinskih navedb v reviziji, ki je bila predhodno zavržena kot nedopustna zaradi neizpolnjevanja procesnih predpostavk o vrednosti spornega predmeta.
-
Sodišče je zavrnilo očitek o kršitvi pravice do enakega varstva pravic, ker sodišče ni bilo dolžno izvesti dokaza s postavitvijo izvedenca, saj predlagani dokaz ni bil odločilen za rešitev spora.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker je revizijo zavrnilo brez vsebinske presoje zakonitosti spremembe pravne kvalifikacije kršitve delovne obveznosti.
-
Sodišče je poudarilo, da ugotovitev o pravilnosti pravnomočne odločitve iz prejšnje pravde ne more biti predmet odločanja v novem pravdnem postopku.
-
Sodišče je razveljavilo odločitev o zavrnitvi vloge za državljanstvo, ker organ ni ugotavljal odločilnih dejstev glede dejanskega prebivanja v državi, temveč je svojo odločitev oprl zgolj na domnevo o prekinitvi življenja v Sloveniji zaradi službovanja v JLA.
-
V konkretnem primeru je Vrhovno sodišče kršilo pravico do enakega varstva pravic zaradi zmotne ugotovitve o vsebini listinskega dokaza, kar je privedlo do razveljavitve sodbe.
-
Sodišče je poudarilo, da mnenje zdravniške komisije v postopkih uveljavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja nima narave odločbe, temveč naravo izvedenskega dokaza, ki ga mora organ prosto presoditi.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker ni reagiralo na ugovor tožene stranke o prenizki vrednosti spornega predmeta, kar je neposredno vplivalo na (ne)dopustnost revizije.
-
Sodišče ni kršilo pravice do enakega varstva pravic, ko je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje stranke, ker je bila zadeva že dovolj razjasnjena z drugimi izvedenimi dokazi.
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker vloge ni obravnavalo kot tožbo zgolj zaradi njene neustrezne oznake.
-
Sodišče je zavrnilo zaslišanje prič, ker njihova izpovedba za odločitev o priznanju pokojninske dobe ni bila bistvena.