enotna kazen pri steku kaznivih dejanj
Sentenca
Pri izreku enotne kazni za stek kaznivih dejanj mora sodišče upoštevati zakonsko omejitev, da enotna kazen ne sme doseči ali preseči seštevka posameznih določenih kazni, hkrati pa mora biti višja od vsake posamezne kazni (53. člen KZ-1). Če sodišče pri določitvi enotne kazni prekorači ta seštevek, stori kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki jo mora pritožbeno sodišče odpraviti po uradni dolžnosti (5. točka 372. člena ZKP, 383. člen ZKP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da se pri združitvi kazni kot določena kazen upošteva prvotno izrečena kazen zapora, tudi če je bil obsojencu kasneje odobren nadomestni način izvršitve kazni (delo v splošno korist), ki ga ni v celoti izpolnil.
VSL Sodba II Kp 56973/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da kršitev pravil o izrekanju enotne kazni predstavlja kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, ki jo mora pritožbeno sodišče sanirati po uradni dolžnosti.
VSC Sodba II Kp 22866/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče prve stopnje je pri določitvi enotne kazni v pogojni obsodbi kršilo zakon, ker je določilo kazen, ki je presegala seštevek posameznih določenih kazni za storjena kazniva dejanja.
VSL sodba II Kp 27699/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pri določitvi enotne kazni v primeru, ko nobena od posameznih kazni ne presega 20 let, enotna kazen ne sme preseči te meje, tudi če je bila v preteklosti izrečena višja kazen.
Sodba I Ips 11622/2012-68 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno ponovno vključilo kazen iz prejšnje pogojne obsodbe, ki je bila že predmet prejšnje enotne kazni.
Sodba I Ips 92/2009 — Vrhovno sodišče