enotnost sodne prakse
Sentenca
Sodišča so dolžna enake pravne primere obravnavati enako, kar zagotavlja načelo enakega varstva pravic (22. člen URS). Ustaljena sodna praksa in načelna pravna mnenja služijo kot jamstvo za enotno uporabo prava, zato sodišče ne sme arbitrarno odstopiti od ustaljene prakse v posameznem primeru. Kadar so pravna razmerja urejena z zakonom, sodišče ne more svojo odločitev utemeljiti zgolj na sodni praksi, temveč mora uporabiti veljavne zakonske določbe.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o sodiščih (ZS)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Kolektivna pogodba za poklicne novinarje (Kolektivna pogodba za poklicne n…)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-B)
Iz posameznih sodb
-
Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker je vztrajala pri stališču, ki je bilo v nasprotju z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča RS.
VDSS Sodba Pdp 78/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je utemeljilo odstop od ustaljene sodne prakse glede soprispevka oškodovanca zaradi spremenjenih družbenih razmer in potrebe po poudarjanju posameznikove odgovornosti za lastna ravnanja.
VSRS Sodba II Ips 50/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, če se za odmero zakonskih zamudnih obresti sklicuje le na sodno prakso, namesto na določbe zakona (ZOR).
Sodba II Ips 603/2001 — Vrhovno sodišče