eventualna kumulacija zahtevkov
Sentenca
Eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov je procesni institut, pri katerem tožnik uveljavlja več zahtevkov v eni tožbi tako, da sodišče o podrednem zahtevku odloči le, če primarni zahtevek zavrne. Za obstoj kumulacije morata biti primarni in podredni zahtevek vsebinsko različna; če sta zahtevka vsebinsko identična, ne gre za kumulacijo, saj tožnik zgolj z različno pravno kvalifikacijo istega dejanskega stanja zasleduje isti cilj (184. člen ZPP).
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Pravilnik o ocenjevanju uspešnosti diplomatov (Pravilnik o ocenjevanju uspešnos…)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)
- Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
Iz posameznih sodb
-
V tej zadevi je sodišče poudarilo, da se pri eventualni kumulaciji vrednost spornega predmeta za odmero stroškov določi glede na zahtevek, o katerem je bilo meritorno odločeno, ne pa seštevka vseh postavljenih zahtevkov.
VSM Sklep I Cp 963/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
V socialnih sporih pri izpodbojnih tožbah zavrnitev primarnega zahtevka ob ugoditvi podrednemu ne utemeljuje znižanja povračila stroškov, če zaradi primarnega zahtevka niso nastali dodatni posebni stroški.
VDSS Sklep Psp 316/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče prve stopnje je storilo procesno kršitev, ker ni upoštevalo vrstnega reda odločanja pri podrednih predlogih za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.
VSL Sklep I Cpg 368/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZBPP · 13. člen ZBPP · 13. člen, odstavek 2 ZPP · 182. člen ZPP · 182. člen, odstavek 3 ZPP · 2. člen ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZST-1 · 1. člen ZST-1 · 1. člen, odstavek 3 ZST-1 · 11. člen ZST-1 · 11. člen, odstavek 1 ZST-1 · 34.a člen ZST-1 · 34.a člen, odstavek 1 ZSVarPre · 8. člen ZSVarPre · 8. člen, odstavek 1 -
Sodišče je presodilo, da zahtevek za razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote in zahtevek zaradi nesporazuma nista identična, saj temeljita na različnih dejanskih in pravnih podlagah, zato se za podrejeni zahtevek plača taksa.
VSK Sklep I Cp 195/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožeča stranka je primarno zahtevala zvišanje preživnine, podredno pa dodelitev otroka v varstvo in vzgojo ter določitev preživnine, zaradi dvoma v veljavnost predhodnega dogovora.
VSL Sodba IV Cp 1221/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da paulijanska tožba in ničnostna tožba predstavljata različna zahtevka, zato je v primeru njune kumulacije za podrejen zahtevek treba plačati takso po tretjem odstavku 18. člena ZST-1.
VSL Sklep I Cpg 32/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejilo med alternativno kumulacijo in eventualno kumulacijo, kjer je denarni zahtevek postavljen zgolj kot nadomestni za primer nemožnosti vrnitve stvari.
VSL Sodba I Cp 928/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo dopustnost eventualne kumulacije med izpodbojnim zahtevkom (po OZ) in ničnostnim zahtevkom.
VSL Sodba in sklep I Cp 213/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zaradi različne narave postopkov med gospodarskimi družbami ni mogoče kumulirati stvarnopravnega zahtevka z obligacijskim, saj spori o stvarnih pravicah ne sodijo med gospodarske spore.
VSM sklep I Cpg 418/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavani zadevi je sodišče poudarilo, da se pri eventualni kumulaciji izločitvene in ločitvene pravice vrednost spornega predmeta ne sešteva, saj se zahtevka ne uveljavljata kumulativno, temveč eventualno.
VSK sklep Cpg 406/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da v primeru, ko je podredni zahtevek vsebinsko enak primarnemu, kumulacija ni mogoča, saj gre za en sam zahtevek.
VSL sodba II Cpg 654/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je storilo absolutno bistveno kršitev postopka, ker je v izreku nekritično sledilo napačno oblikovani kumulaciji zahtevkov za reintegracijo in sodno razvezo, ki sta se medsebojno prekrivala.
VDSS sodba in sklep Pdp 558/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je po ugoditvi primarnemu zahtevku na razvezo pogodbe razveljavilo odločitev o podrejenem zahtevku za razveljavitev iste pogodbe.
VSL sodba in sklep I Cpg 456/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila kumulacija zahtevkov označena za navidezno, ker se je tožbeni zahtevek v obeh variantah nanašal na plačilo istega denarnega zneska.
VSL sodba in sklep II Cp 566/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Zahtevka pri eventualni kumulaciji sta v medsebojni zvezi primarnosti in podrejenosti, zato ju ni mogoče obravnavati ločeno ali razdružiti pravde.
VSM sklep R 21/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ugotovilo, da sta bila tožbena zahtevka za razveljavitev ocene delovne uspešnosti v pretežnem delu identična, zato kumulacija ni bila podana.
VDSS sklep Pdp 1206/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je napačno uporabil alternativno kumulacijo za dva zahtevka glede različnih tras služnosti, namesto da bi zahtevka postavil v razmerje primarnega in podrejenega.
VSL sklep I Cp 2306/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru štelo, da so bile trditve tožeče stranke o dejstvih, ki so utemeljevale zahtevek za ničnost pogodbe, zadostne tudi za presojo podrednih zahtevkov, saj so vsi temeljili na istem historičnem dogodku.
VSK sodba Cp 811/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila v obravnavanem primeru podana nedopustna kumulacija, ker sta bila primarni in podredni tožbeni zahtevek vsebinsko istovetna.
VDSS sklep Pdp 32/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da sta bila primarni in podredni zahtevek vsebinsko enaka, razlikovala sta se le v višini denarnega zneska zaradi različnega časovnega trenutka vrednotenja, zato ni šlo za eventualno kumulacijo.
VSC sodba Cp 124/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da ugoditev podrednemu zahtevku po zavrnitvi primarnega pomeni uspeh tožeče stranke v pravdi, kar vpliva na dolžnost povračila pravdnih stroškov.
VSL sodba I Cp 2761/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o odstopu podrednega zahtevka drugemu sodišču, ker je bila odločitev o pristojnosti preuranjena, saj o primarnem zahtevku še ni bilo odločeno.
VDSS sklep Pdp 520/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče druge stopnje je nedopustno meritorno odločalo o podrednem zahtevku, čeprav je odločitev o primarnem zahtevku razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.
Sklep II Ips 781/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila revizija zoper odločitve o podrejenih zahtevkih zavržena, ker posamezni zahtevki niso dosegali revizijskega praga.
Sodba in sklep II Ips 272/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da izjava tožeče stranke o vrstnem redu preizkusa pravnih kvalifikacij ne omejuje materialnopravne presoje sodišča.
Sodba in sklep II Ips 506/2007 — Vrhovno sodišče
-
Tožba je bila zavržena v delu, kjer je tožnik zahteval izpraznitev stvari iz prostora, saj je bila ta obveznost že vključena v primarnem zahtevku za izselitev in izročitev nepremičnine v posest.
Sodba in sklep II Ips 639/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da se različni odškodninski zahtevki iz istega dogodka, ki se razlikujejo le v višini ali obrestih, obravnavajo kot en zahtevek.
Sodba II Ips 248/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da razlika v začetku teka zamudnih obresti in višini zahtevanega zneska pri sicer enakih denarnih zahtevkih iz istega škodnega dogodka ne opravičuje uporabe eventualne kumulacije.
Sodba II Ips 92/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ima sodba, ki bi v primeru ugoditve glavnemu zahtevku vseeno odločala o podrejenem zahtevku, naravo neupoštevne sodbe, ki nima narave izvršilnega naslova.
VSL sklep I Cpg 821/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za eventualno kumulacijo zahtevka na vrnitev terjatev in zahtevka na plačilo denarnega zneska v okviru izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj.
VSL sodba in sklep I Cpg 814/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o stvarni nepristojnosti, ker je bila odločitev o pristojnosti preuranjena zaradi postavitve zahtevka v nasprotni tožbi pod pogojem eventualne kumulacije.
VSL sklep I Cp 2050/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče poudarilo, da se pri kumulaciji zahtevkov dovoljenost revizije presoja za vsak zahtevek posebej, ne glede na to, da so bili združeni v eni tožbi.
Sklep II Ips 337/93 — Vrhovno sodišče