fakultativna obveznost
Sentenca
Fakultativna obveznost (facultas alternativa) je obligacijsko razmerje, pri katerem je dolžnik dolžan izpolniti določeno terjatev, vendar ima pravico, da se prosti obveznosti z izpolnitvijo druge, vnaprej določene dajatve. Če dolžnik ne izpolni osnovne obveznosti, lahko upnik zahteva le njeno izpolnitev, ne pa tudi nadomestne dajatve, razen če je s pogodbo dogovorjeno drugače (410. člen ZOR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti fakultativna izpolnitev vnaprej določena v izvršilnem naslovu, pri čemer uporaba besede »namesto« jasno kaže na dolžnikovo možnost, ne pa na njegovo obveznost izročitve drugega predmeta.
VSL Sklep II Ip 1314/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da se posojilo ne more šteti za neobstoječe oziroma da ne more 'oživeti', če je bilo enkrat že upoštevano kot vnaprejšnje plačilo kupnine, saj se ti dve pravni podlagi medsebojno izključujeta.
VSRS Sodba II Ips 35/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dogovor o možnosti plačila kupnine z izročitvijo stanovanj ne spreminja denarne narave osnovne obveznosti, temveč predstavlja fakultativno obveznost.
VSL Sodba I Cpg 727/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da toženca ni dopustno s sodbo zavezati k plačilu denarnega zneska kot nadomestila za vzpostavitev prejšnjega stanja, ker ima dolžnik pravico do izbire izpolnitve do trenutka prisilne izvršbe.
VSM sodba I Cp 47/2012 — Višje sodišče v Mariboru
-
Stranki sta se dogovorili za drugačen način prenehanja obveznosti s sklenitvijo prodajne pogodbe in medsebojnim pobotom, s čimer je bila izključena uporaba pravil o fakultativni obveznosti po 410. členu ZOR.
Sodba III Ips 153/2007 — Vrhovno sodišče