finančna avtonomija občin
Sentenca
Finančna avtonomija občin pomeni, da mora zakonodajalec primarno zagotoviti občinam dovolj obsežne lastne vire za financiranje njihovih izvirnih nalog (142. člen URS). Sistem, ki temelji pretežno na odstopljenih virih, je v neskladju s to zahtevo, saj ustvarja nedopustno odvisnost občin od državnega proračuna. Prerazporejanje lastnih sredstev med občinami v primeru presežkov nad izračunano primerno porabo je dopustno, vendar država ne sme neomejeno razpolagati s sredstvi, ki so bila zbrana iz naslova lastnih virov občine.
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o financiranju občin (ZFO)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o varstvu okolja (ZVO-1)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1C)
- Zakon o davku na nepremičnine (ZDavNepr)
- Zakon o financiranju javne porabe (ZFJP)
- Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN)
- Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Pravilnik o metodologiji za obli…)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da davek na nepremičnine v svojem bistvu predstavlja občinski davek, zato mora občinam zagotavljati ustrezna pooblastila in delež sredstev.
-
Predlagateljice niso izkazale, da bi nadzor nad cenami komunalnih storitev neposredno ogrožal njihovo finančno avtonomijo, saj se cene plačujejo neposredno izvajalcem, ne v občinski proračun.
-
Sodišče je presojalo ustavnost določb Zakona o financiranju občin, ki so urejale vire financiranja in mehanizme finančne izravnave.
Pravna podlaga: URS · 120. člen URS · 138. člen URS · 14. člen URS · 140. člen URS · 142. člen URS · 2. člen URS · 9. člen ZFO · 1. člen ZFO · 11. člen ZFO · 12. člen ZFO · 13. člen ZFO · 14. člen ZFO · 21. člen ZFO · 23. člen ZFO · 24. člen ZFO · 38. člen ZFO · 8. člen ZUstS · 21. člen ZUstS · 48. člen -
Sodišče je potrdilo ustavnost določb, ki omejujejo zadolževanje občin in urejajo uporabo sredstev finančne izravnave za plače v primeru nelikvidnosti občine.