gradnja čez mejo nepremičnine
Sentenca
Gradnja čez mejo nepremičnine nastane, ko graditelj zgradi objekt, katerega del sega na, nad ali pod tujo nepremičnino. Sodišče v nepravdnem postopku odloči o ureditvi medsebojnih razmerij, pri čemer lahko naloži rušitev zgradbe in vzpostavitev prvotnega stanja ali pa določi novo mejo in lastniku nepremičnine prisodi primerno odškodnino (47. člen SPZ). Pri odločanju sodišče presoja sorazmernost posledic rušitve, dobro vero graditelja, upravičene interese udeležencev ter ravnanje lastnika po tem, ko je izvedel za gradnjo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da se zaradi narave instituta gradnje čez mejo nepremičnine ne more uspešno uveljavljati vrnitvenega zahtevka (92. člen SPZ) na podlagi zgolj splošnega sklicevanja na lastništvo zemljišča, na katerem stoji del objekta.
VSK Sodba I Cp 156/2021 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bil podan predlog za ureditev razmerij zaradi gradnje čez mejo, ki ga je sodišče zavrnilo, ker postopek ni privedel do vsebinske rešitve.
VSM Sklep I Cp 1044/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru zaradi gradnje čez mejo določilo novo mejo med parcelami in graditelju naložilo plačilo odškodnine lastniku zemljišča.
VSL Sklep II Cp 523/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je aktivno legitimiran za ureditev razmerij le tisti, ki je lastnik nepremičnine v času odločanja o zahtevku, ter da mora biti odškodnina za pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine sorazmerna z utrpljeno škodo.
VSK Sklep I Cp 179/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da lastninska pravica na zemljišču ne daje neposrednega upravičenja do zahteve za izpraznitev dela stavbe, ki sega na tujo nepremičnino, temveč je treba razmerja urediti v posebnem nepravdnem postopku.
VSM sodba I Cp 1277/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru naložilo odstranitev garaže, ki je bila zgrajena čez mejo nepremičnine.
VSL sodba I Cp 246/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo uporabo 47. člena SPZ za primer, kjer je bila gradnja prizidka izvršena pred uveljavitvijo SPZ (leta 1997), saj zakon ne posega v stvarne pravice, pridobljene pred njegovo uveljavitvijo.
VSL sklep II Cp 1082/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da izvršilno sodišče pri prodaji nepremičnin na javni dražbi ne more prodajati sestavin objekta kot ločenih stvari od zemljišča, če te niso pravno odmerjene kot samostojne parcele.
VSL sklep I Cp 633/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za določitev odškodnine, ker 47. člen SPZ ni časovno uporaben za pravna razmerja, nastala pred letom 2003, predlagatelj pa tudi ni podal ustrezne dejanske podlage za zahtevek.
VSL sklep II Cp 3744/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo zahtevek za odstranitev betonskih objektov, rampe in drenažnih cevi, ki so segale na sosednje zemljišče.
Sodba II Ips 9/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da gradnja v skladu z zakonom na zemljišču v družbeni lastnini ne pomeni zgolj skladnosti z gradbenim dovoljenjem, temveč zahteva upoštevanje posebne pravne ureditve stavbnih zemljišč.
VSL sodba in sklep I Cp 3802/2009 — Višje sodišče v Ljubljani