gradnja na tuji nepremičnini
Sentenca
Graditelj, ki s soglasjem lastnika nepremičnine postavi ali izboljša zgradbo, na nepremičnini ne pridobi lastninske pravice samodejno, temveč lahko od lastnika zahteva le nadomestilo za tisto, za kar je bil lastnik obogaten. Solastnina na nepremičnini lahko nastane le na podlagi izrecnega dogovora med lastnikom in graditeljem, ki predstavlja podlago za izstavitev zemljiškoknjižne listine (48. člen SPZ).
Iz posameznih sodb
-
V obravnavanem primeru gradnja prizidka in vlaganja v obstoječo hišo niso spremenila identitete nepremičnine.
VSL Sodba II Cp 1224/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek na ugotovitev solastninske pravice, ker ni bil izkazan veljaven sporazum, ki bi presegal zgolj obligacijski zahtevek zaradi obogatitve.
VSM Sodba I Cp 308/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnica v konkretnem primeru ni postavila trditev o obstoju dogovora o solastništvu, kar je ključno za presojo utemeljenosti zahtevka na podlagi 48. člena SPZ.
VSK Sklep Cpg 205/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
Adaptacija ali obnova obstoječega podstrešja v stanovanje ne pomeni izgradnje nove stvari, zato takšna vlaganja ne utemeljujejo stvarnopravnega zahtevka za pridobitev solastnine.
VSL sodba II Cp 2240/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da tožnica brez dogovora o skupni gradnji lahko uspe s stvarnopravnim zahtevkom le, če dokaže, da je bila z gradnjo ustvarjena nova stvar.
VSL sodba I Cp 2292/2010 — Višje sodišče v Ljubljani