grajanje napak pri podjemni pogodbi
Sentenca
Naročnik je dolžan izvršeno delo pregledati brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika (633. člen OZ). Po pregledu in prevzemu opravljenega dela podjemnik praviloma ni več odgovoren za napake, ki bi jih bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu. Če naročnik na podjemnikovo zahtevo brez utemeljenega razloga ne opravi pregleda in prevzema, se šteje, da je delo prevzeto.
Iz posameznih sodb
-
Tožena stranka ni dokazala, da je napako dejansko grajala, čeprav je zatrjevala neuspešne poskuse kontaktiranja izvajalca.
VSL Sodba II Cpg 442/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka bi morala praske na materialu, ki so bile prisotne že pred galvansko obdelavo, ob skrbnem pregledu opaziti in o njih obvestiti tožečo stranko.
VSL Sodba I Cpg 539/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 625. člen OZ · 635. člen OZ · 635. člen, odstavek 1 OZ · 663. člen OZ · 663. člen, odstavek 2 OZ · 663. člen, odstavek 3 ZPP · 104. člen ZPP · 104. člen, odstavek 2 ZPP · 108. člen ZPP · 111. člen ZPP · 111. člen, odstavek 4 ZPP · 226. člen ZPP · 226. člen, odstavek 2 ZPP · 8. člen -
Tožena stranka ni navajala, da bi v zakonskem roku grajala napake, zato se šteje, da je opravljeno delo oziroma dobavo blaga potrdila.
VSL Sodba II Cpg 482/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da zgolj zavrnitev računa za izdelane načrte (PGD projekte) ne predstavlja pravno veljavnega grajanja napak opravljenega dela.
VSL sodba I Cpg 1080/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec je napake grajal šele tri leta po opravljenem delu, s čimer je zamudil absolutni dvoletni prekluzivni rok za uveljavljanje napak.
VSL sklep II Cp 2558/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora naročnik po podjemnikovi odpravi napak ponovno pregledati in grajati delo, sicer se šteje, da je prevzel popravljene izvode brez napak.
VSL sodba I Cpg 436/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka ni dokazala pravočasnega grajanja napak, zato je bil predlog za postavitev izvedenca za ugotavljanje narave napak zavrnjen kot neutemeljen.
VSL sklep I Cpg 618/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka v konkretnem primeru ni uspela dokazati, da je podjemnika pisno obvestila o napakah, zato sodišče njenih ugovorov ni upoštevalo.
VSL sodba I Cpg 1329/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da čeprav je obvestilo o napakah mogoče podati ustno, pomanjkanje listinskih dokazov o grajanju napak naročniku otežuje dokazovanje pravočasnosti.
VSL sodba III Cp 3017/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožena stranka ni upravičena do znižanja cene iz naslova napak na mehanizmih, ker teh napak ni pravočasno grajala.
VSL sodba I Cpg 1003/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je izvajalec konkludentno sprejel reklamacijo, ko se je z naročnikom sestal na objektu in začel z ugotavljanjem stanja oblog, kljub morebitnemu preteku roka za notifikacijo.
VSL sodba I Cpg 38/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo razliko med očitnimi in skritimi napakami pri podjemni pogodbi ter dolžnost naročnika, da o vsaki vrsti napake obvesti izvajalca v skladu z zakonskimi pravili.
VSK sodba Cp 824/2008 — Višje sodišče v Kopru