hipotekarna tožba
Sentenca
Hipotekarna tožba je procesno sredstvo, s katerim hipotekarni upnik zahteva prodajo zastavljene nepremičnine zaradi poplačila zavarovane terjatve (153. člen SPZ). Za sklepčnost tožbe je nujno, da tožnik zatrjuje obstoj zavarovane terjatve, saj je zastavna pravica akcesorne narave in deli usodo terjatve. Če iz trditvene podlage izhaja, da zavarovana terjatev ne obstoji, tožba ni sklepčna in jo mora sodišče zavrniti, ne glede na zemljiškoknjižno stanje, saj hipoteka brez veljavne terjatve nima materialne podlage.
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o izvršilnem postopku (ZIP)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da mora izvršilni naslov, pridobljen s hipotekarno tožbo zoper realnega dolžnika, vsebovati obveznost dolžnika, da dopusti poplačilo terjatve z izvršbo na zastavljene nepremičnine.
VSK Sklep I Ip 241/2023 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožena stranka ni uspela izpodbiti trditve o nujnosti prodaje nepremičnin, saj ni izkazala obstoja drugega vrednejšega premoženja, na katerem bi bila hipoteka tožeče stranke že vpisana.
VSL Sodba I Cpg 718/2019-1 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru naložilo hipotekarnim dolžnikom, da morajo dopustiti poplačilo terjatve z izvršbo na zastavljenih nepremičninah do višine zneskov, določenih v hipoteki.
VSM Sodba in sklep I Cp 729/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnik ne more s sklicevanjem na hipotekarno tožbo odreči neposredne izvršljivosti hipoteke, če je ta že vsebovana v izvršilnem naslovu (sodni poravnavi).
VSM Sklep I Ip 613/2018 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 343. člen OZ · 343. člen, odstavek 1 OZ · 343. člen, odstavek 2 OZ · 344. člen OZ · 356. člen SPZ · 266. člen SPZ · 266. člen, odstavek 2 ZIP · 251.c člen ZIP · 251.c člen, odstavek 2 ZIZ · 67. člen ZIZ · 67. člen, odstavek 1 ZIZ · 67. člen, odstavek 1, točka 3 ZIZ · 76. člen ZIZ · 76. člen, odstavek 2 ZOR · 368. člen ZOR · 368. člen, odstavek 1 ZOR · 368. člen, odstavek 2 ZOR · 369. člen ZOR · 379. člen -
Sodišče je pojasnilo, da potrjena prisilna poravnava nad osebnim dolžnikom ne vpliva na razmerje med upnikom in realnim dolžnikom, ki je zastavil nepremičnino za tuji dolg.
VSL Sodba in sklep I Cpg 1264/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 1056. člen OZ · 323. člen SPZ · 146. člen SPZ · 146. člen, odstavek 1 SPZ · 146. člen, odstavek 2 SPZ · 146. člen, odstavek 4 ZFPPIPP · 213. člen ZFPPIPP · 213. člen, odstavek 2 ZPP · 190. člen ZUKSB · 11. člen ZUKSB · 11. člen, odstavek 1 ZUKSB · 11. člen, odstavek 8 ZUKSB · 29. člen ZUKSB · 3. člen ZUKSB · 3. člen, odstavek 1 -
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da vtoževane terjatve izhajajo iz osnovnega dolžniško-upniškega razmerja, zavarovanega z maksimalno hipoteko, razen terjatve iz naslova licenčnine.
VSL sodba I Cp 1654/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pravnomočnost sklepa o zavrnitvi izvršbe na določeno nepremičnino ne pomeni, da je o celotni terjatvi pravnomočno odločeno v obsegu, ki bi preprečeval izvršbo na druga sredstva.
VSL sklep I Cp 247/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožena stranka kot lastnica obremenjene nepremičnine nastopa kot realni dolžnik, zato njen ugovor o nujnosti predhodnega uveljavljanja terjatve do osebnega dolžnika ni utemeljen.
VSK sodba Cpg 343/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožba se nanaša na uveljavljanje poplačila iz maksimalne hipoteke, kjer je tožena stranka nastopala kot realni dolžnik.
VSL sklep I Cpg 1733/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da formalni vpis hipoteke v zemljiško knjigo ne nadomesti materialnopravnega obstoja zavarovane terjatve kot predpostavke za sklepčnost hipotekarne tožbe.
VSL sodba in sklep II Cp 4936/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ugovor prenehanja terjatve zaradi stečaja osebnega dolžnika vpliva na utemeljenost hipotekarne tožbe zoper lastnika zastavljene nepremičnine, saj je obstoj terjatve nujen pogoj za realizacijo hipoteke.
VSK sklep I Cp 1211/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da je za določitev začetka teka zamudnih obresti pri hipotekarnem dolžniku nujno ugotoviti trenutek zapadlosti terjatve do glavnega dolžnika, ki izhaja iz regresnega zahtevka.
VSK sodba I Cp 1772/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da zoper zastavitelja, ki ni osebni dolžnik, ni dopustno uveljavljati zahtevka na plačilo dolgovanega zneska, temveč le zahtevek na poplačilo iz zastavljene nepremičnine.
VSK sodba I Cp 1129/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da hipotekarna tožba kot varstvo stvarne pravice na nepremičnini izključuje uporabo pravil o gospodarskih sporih, tudi če so stranke gospodarski subjekti.
VSK sklep I Cpg 49/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da so dediči osebnega dolžnika praviloma osebni dolžniki, pri čemer je treba pri zastaranju terjatve upoštevati omejitve poplačila obresti iz obremenjene nepremičnine.
VSL sklep I Cp 864/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo pravico upnika do poplačila terjatve iz zastavljenih nepremičnin tretjih oseb, ki so jamčile za obveznost družbe.
VSL sodba II Cp 1787/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da tožnik od solastnice nepremičnine, ki ni osebna dolžnica, ne more zahtevati plačila dolga, temveč le dopustitev poplačila terjatve iz vrednosti zastavljene nepremičnine.
VSL sodba I Cp 719/99 — Višje sodišče v Ljubljani