hišniško stanovanje
Sentenca
Hišniško stanovanje predstavlja skupni del večstanovanjske stavbe, ki je namenjen skupni rabi etažnih lastnikov in je v njihovi solastnini (5. člen, 18. člen SZ-1). Takšna stanovanja so funkcionalno povezana s stavbo in služijo njenemu obratovanju ter upravljanju, pri čemer se lastninska pravica na njih izvaja kot neločljiva solastnina vseh etažnih lastnikov, sorazmerno z njihovimi solastniškimi deleži na skupnih delih.
Iz posameznih sodb
-
Tožnik ni izkazal pogoja prebivanja, saj je bila med njim in etažnimi lastniki sklenjena izvensodna poravnava o izpraznitvi stanovanja, ki jo je tožnik tudi realiziral.
UPRS sodba I U 764/2014 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: SZ-1 · 175.a člen -
Sodišče je potrdilo, da hišniško stanovanje kot skupni del stavbe ne more biti predmet samostojne lastnine posameznika brez ustreznega pravnega naslova, temveč pripada vsem etažnim lastnikom.
VSL sodba II Cp 3495/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da 148. člen SZ ureja zgolj izjemno možnost sklenitve najemne pogodbe za določen čas, ne pa pravice do odkupa stanovanja.
UPRS sodba I U 1453/2012 — Upravno sodišče
-
Tožnica kot žena prejšnjega imetnika pravice začasne uporabe hišniškega stanovanja ni pridobila statusa upravičenke do nepovratnih in kreditnih sredstev, saj je imela zgolj sklenjeno najemno pogodbo za profitno stanovanje.
UPRS sodba I U 1461/2012 — Upravno sodišče
-
Tožnik ni izkazal statusa imetnika stanovanjske pravice na hišniškem stanovanju, saj mu je bilo stanovanje dodeljeno v uporabo le za določen čas, ne pa kot hišniku z obveznostjo opravljanja hišniških del.
UPRS sodba I U 1451/2012 — Upravno sodišče
-
Upravičenec do ugodnosti iz 175. člena SZ-1 je lahko le oseba, ki je stanovanjsko pravico na hišniškem stanovanju pridobila na podlagi dejanskega opravljanja hišniških del v skladu z 16. členom ZSR/74.
Sodba X Ips 58/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da hišniška stanovanja niso mogla biti predmet prodajne pogodbe na podlagi določb o lastninjenju stanovanj v družbeni lastnini.
Sodba II Ips 519/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožena stranka zaradi prenehanja hišniških del po uveljavitvi zakona ni upravičena do nadomestnega stanovanja niti do sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas, saj je imela na stanovanju le pravico do začasne uporabe.
VSL sodba I Cp 548/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopno sodišče ni v zadostni meri ugotovilo, ali je bilo sporno stanovanje vnaprej opredeljeno kot stanovanje, namenjeno za hišnika, kar je ključno za presojo ničnosti prodajne pogodbe.
VSL sklep II Cp 2141/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da 157. člen SZ ne predstavlja pravne podlage za zagotovitev nadomestnega stanovanja v primerih, ko je hišnik prenehal z delom po uveljavitvi zakona.
Sodba II Ips 22/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni upravičena do odkupa stanovanja, ker je šlo za hišniško stanovanje, katerega status se ni spremenil zgolj zaradi prenehanja opravljanja hišniških del.
Sodba II Ips 605/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni upravičena do sklenitve najemne pogodbe za hišniško stanovanje, ker stanovanjska pravica ni prešla nanjo po prenehanju delovnega razmerja hišnika.
VSL sodba II CP 1628/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pretek roka iz 50. člena ZSR, ki je imetniku omogočal zgolj varstvo pred izpraznitveno tožbo, ne pomeni avtomatične pridobitve pravice do privatizacijskega odkupa stanovanja po 117. členu SZ.
Sodba II Ips 100/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da uporabniki hišniških stanovanj, ki ob uveljavitvi SZ ne opravljajo več hišniških funkcij, nimajo pravice do sklenitve najemne pogodbe in so dolžni stanovanje izprazniti.
Sodba in sklep II Ips 228/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je bilo konkretno stanovanje hišniško in ali je bila v zvezi z njim sklenjena pogodba, ki bi lahko vzpostavila stanovanjsko pravico, pri čemer je ugotovilo, da je status stanovanja kot hišniškega preprečeval pridobitev stanovanjske pravice.
VSL sodba I Cp 1087/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je napačno uporabilo 157. člen SZ za primer, ko je hišnik prenehal opravljati delo po uveljavitvi zakona.
VSL sklep I Cp 1295/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo pravice uporabnika hišniškega stanovanja v prehodnem obdobju med veljavnostjo prejšnjega zakona o stanovanjskih razmerjih in uveljavitvijo novega Stanovanjskega zakona.
Sodba II Ips 603/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da za izpraznitev hišniškega stanovanja zadošča dejstvo, da toženec ne opravlja več hišniških del in da ni sklenjen drugačen dogovor z lastnikom.
Sodba II Ips 113/93 — Vrhovno sodišče