huda telesna poškodba

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je presodilo, da deseturna nezavest zaradi zastrupitve z drogo GHB predstavlja abstraktno nevarnost za življenje, kar izpolnjuje zakonski znak hude telesne poškodbe.

  VSL Sodba VII Kp 13672/2015 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: KZ-1 · 123. člen KZ-1 · 123. člen, odstavek 1

• V konkretnem primeru je bila huda telesna poškodba podana zaradi zloma glavice pete dlančnice, ki je povzročil trajno in znatno oslabitev sklepa.

  VSK sodba II Kp 52008/2011 — Višje sodišče v Kopru

  Pravna podlaga: KZ · 123. člen KZ · 123. člen, odstavek 1 ZKP · 32. člen ZKP · 32. člen, odstavek 7 ZKP · 354. člen ZKP · 354. člen, odstavek 1 ZKP · 355. člen ZKP · 355. člen, odstavek 2 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 9 ZKP · 371. člen, odstavek 2

• Sodišče je pojasnilo, da opis kaznivega dejanja v izreku sodbe ne zahteva natančne časovne opredelitve trajanja zmanjšane zmožnosti za delo, saj to ni nujen zakonski znak za obstoj hude telesne poškodbe.

  Sodba I Ips 18/2009 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da zlom ključnice in zvin gležnja utemeljujeta hudo telesno poškodbo, ker je bila oškodovancu zaradi tega začasno onemogočena zmožnost za vsakršno delo, ne glede na to, da je bil oškodovanec po nesreči zmožen samostojnega izstopa iz vozila.

  Sodba I Ips 57/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri dokazni oceni kot ključno štelo skladnost izpovedb oškodovanca in prič s strokovnimi ugotovitvami izvedenca medicinske stroke.

  VSM sodba I Kp 646/2005 — Višje sodišče v Mariboru

• Sodišče je presodilo, da prelom nosnih kosti s premikom, ki je povzročil prizadetost dihalne funkcije in začasno zmanjšano zmožnost za delo, predstavlja hudo telesno poškodbo.

  VSL sodba I Kp 414/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je presojalo, ali so podani zakonski znaki hude telesne poškodbe in zavrnilo navedbe obrambe o prekvalifikaciji dejanja zaradi vpliva oškodovankinega ravnanja na obsojenkino razdraženost.

  Sodba I Ips 379/2004 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da storilec, ki z močnim udarcem v obraz povzroči izgubo zoba, odgovarja za hudo telesno poškodbo, tudi če ni vedel za oškodovančevo specifično zdravstveno stanje (npr. nošenje proteze).

  Sodba I Ips 194/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je razmejilo zavedanje o fizičnem dejanju (sunek) od zavedanja o nastanku prepovedane posledice (huda telesna poškodba) v okoliščinah, kjer je oškodovanec manjše rasti in vinjen.

  Sodba I Ips 47/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bila huda telesna poškodba (spiralni prelom kosti) posledica nezavestne malomarnosti obdolženca pri sunkovitem zasukanju oškodovančeve noge.

  VSL sodba I Kp 60/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja o tipičnosti poškodbe (zlom mečnice) utemeljilo vzročno zvezo med obtoženčevo brco in nastalo hudo telesno poškodbo.

  VSL sodba I Kp 709/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je v konkretnem primeru na podlagi mnenja izvedenca delovnovarnostne stroke potrdilo vzročno zvezo med obdolženčevim ravnanjem (uporaba aparata za avtogeno varjenje v bližini plina) in eksplozijo, ki je povzročila poškodbe.

  VSC sodba Kp 344/99 — Višje sodišče v Celju

• Sodišče je razmejilo kaznivo dejanje hude telesne poškodbe od sodelovanja v pretepu v primeru nenamernega sproženja strelnega orožja, ki je povzročilo poškodbo.

  Sodba I Ips 231/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri presoji naklepa upoštevalo izvedensko mnenje okulista, ki je potrdilo, da je poškodba očesa nastala kot posledica močnega direktnega udarca s pestjo.

  VSL sodba Kp 1204/93 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da zgolj posredna povzročitev poškodbe (brez neposrednega udarca) ne zadostuje za avtomatsko prekvalifikacijo dejanja v nezavestno malomarnost, če je obtoženec ravnal z zavestjo o nevarnosti svojega ravnanja.

  VSL sklep Kp 1226/93 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri