hujša kršitev delovne obveznosti

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je poudarilo razliko med vnaprej določenimi kršitvami v splošnem aktu, ki terjajo obvezen izrek prenehanja delovnega razmerja, in splošnimi kvalifikatornimi okoliščinami po 89. členu ZDR (1990).

  Sodba VIII Ips 109/2007 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da uživanje manjše količine alkohola ob koncu delovnega časa, ki ne presega zakonsko dovoljenih mej in ne vpliva na varno opravljanje dela, ne predstavlja hujše kršitve delovnih obveznosti.

  VDS sklep Pdp 1466/2004 — Višje delovno in socialno sodišče

  Pravna podlaga: ZDR · 111. člen ZDR · 111. člen, odstavek 1 ZDR · 111. člen, odstavek 1, alinea 2 ZVCP · 117. člen ZVCP · 117. člen, odstavek 2

• Sodišče je poudarilo, da neupravičen izostanek z dela sam po sebi ne predstavlja hujše kršitve delovne obveznosti neopravljanja delovnih nalog, če delodajalec ni konkretiziral, katere obveznosti niso bile opravljene.

  VDS sklep Pdp 536/2003 — Višje delovno in socialno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila hujša kršitev podana v idealnem steku ponarejanja listin (izstavitev lažnega računa) in prisvajanja premoženja delodajalca z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi.

  Sodba VIII Ips 89/2003 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da je disciplinska odgovornost podana zaradi izgube blokov mandatnega kaznovanja in opustitve razdolžitve denarja od izrečenih denarnih kazni.

  Sodba VIII Ips 124/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da je bila tožniku kršitev dokazana z malomarnim opravljanjem delovnih dolžnosti vodje izmene v carinski izpostavi, kar je utemeljevalo izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.

  Sodba VIII Ips 278/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je kot hujšo kršitev opredelilo izvedbo naročila za nakup vrednostnih papirjev v nasprotju s postopki, določenimi v zakonu o trgu vrednostnih papirjev, ter pogojevanje posla z nakupom lastnih delnic.

  Sodba VIII Ips 15/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da prekoračitev okvira dopustnega vedenja do sodelavcev predstavlja mejo, katere kršitev se šteje za hujšo kršitev delovnih obveznosti.

  Sodba VIII Ips 214/2000 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila kršitev delovnih obveznosti podana zaradi neopravičenega zamujanja na delo in neupravičenega zapuščanja delovnega mesta vratarja med delovnim časom.

  Sodba VIII Ips 238/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da mora biti za preklic pogojne odložitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja kršitev delovnih obveznosti natančno dokazana in obrazložena v smislu njenih posledic.

  Sklep VIII Ips 224/99 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru delodajalec v svojem aktu ni imel opredeljenih hujših kršitev delovnih obveznosti, zato izrek disciplinskega ukrepa zaradi neopravičenega izostanka z dela ni bil dopusten.

  Sodba VIII Ips 108/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da enkratna prodaja torte zunanjemu odjemalcu delodajalca ne zadostuje za opredelitev kršitve konkurenčne prepovedi kot hujše kršitve delovne obveznosti, saj manjka element ponovljivosti.

  Sodba VIII Ips 269/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da narava dejavnosti delodajalca sama po sebi ne odvezuje delodajalca dolžnosti, da v disciplinskem postopku dokaže obstoj kvalifikatornih okoliščin (hujših posledic) za izrek najstrožjega ukrepa.

  Sodba VIII Ips 24/98 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je sodišče presodilo, da poskus tatvine manjše vrednosti ne predstavlja hujše kršitve delovne obveznosti, saj poskus takega kaznivega dejanja ni kazniv.

  Sodba VIII Ips 142/97 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da delavec ni storil hujše kršitve, ker si je v okviru svojih pristojnosti vodje sektorja prizadeval za zagotovitev sredstev in storil vse, kar se je od njega pričakovalo, čeprav do plačila obveznosti s strani tretje osebe ni prišlo.

  Sodba VIII Ips 160/96 — Vrhovno sodišče

Viri