hujša kršitev delovnih obveznosti
Sentenca
Hujša kršitev delovnih obveznosti je ravnanje delavca, ki zaradi svoje teže, namena ali posledic onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja. Mednje sodi zlasti zavestno ravnanje v nasprotju z navodili delodajalca, povzročitev materialne škode ali opravljanje poslov za tretje osebe, ki so v nasprotju z interesi delodajalca. Za presojo kršitve je odločilno, ali je delavec z ravnanjem ogrozil gospodarske interese delodajalca ali kršil zaupanje, ki ga zahteva delovno razmerje.
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o javnih uslužbencih (ZJU)
- Uredba o delovnem času v organih državne uprave (Uredba o delovnem času v organih…)
- Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR)
- Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2)
Iz posameznih sodb
-
Lažno evidentiranje prisotnosti na delu s tujo kartico predstavlja naklepno hujšo kršitev delovnih obveznosti, ne glede na to, ali je delo dejansko bilo opravljeno.
VDSS Sodba Pdp 530/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: KZ-1 · 211. člen KZ-1 · 221. člen KZ-1 · 221. člen, odstavek 2 Uredba o delovnem času v organih… · 5. člen URS · 22. člen URS · 23. člen URS · 35. člen URS · 38. člen ZDR-1 · 109. člen ZDR-1 · 109. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 109. člen, odstavek 2 ZDR-1 · 110. člen ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 20. člen ZDR-1 · 84. člen ZDR-1 · 84. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 85. člen ZDR-1 · 89. člen ZDR-1 · 89. člen, odstavek 2 ZDR-1 · 9. člen ZDR-1 · 9. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 9. člen, odstavek 2 ZJU · 33. člen ZPP · 214. člen ZPP · 219.a člen ZPP · 287. člen ZPP · 4. člen ZVOP-2 · 75. člen -
Tožnica je kršila obveznosti s tem, ko je med delovnim časom zapuščala delovno mesto zaradi opravljanja dela za s.p.
VDSS Sodba Pdp 576/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali izključitev naprave za merjenje temperature med epidemijo predstavlja hujšo kršitev delovne obveznosti zaradi potencialnega ogrožanja zdravja zaposlenih in poslovanja.
VDSS Sklep Pdp 256/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR-1 · 109. člen ZDR-1 · 109. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 110. člen ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1, alinea 2 ZDR-1 · 37. člen ZDR-1 · 85. člen ZDR-1 · 85. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 1 ZPP · 7. člen ZPP · 7. člen, odstavek 1 ZPP · 8. člen -
Sodišče je presodilo, da je tožnik storil hujšo kršitev delovnih obveznosti z večdnevnim neupravičenim razpolaganjem z denarjem od prodanih vozovnic, pri čemer dejstvo, da delodajalcu zaradi kasnejšega plačila ni nastala škoda, ne izključuje disciplinske odgovornosti.
VDSS Sodba Pdp 521/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR-1 · 85. člen -
Sodišče je kot hujšo kršitev opredelilo opustitev zaračunavanja artiklov kupcem pri delu blagajnika, kar je povzročilo premoženjsko škodo in izkazuje najmanj hudo malomarnost.
VDSS Sodba Pdp 512/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Do hujše kršitve je prišlo zaradi opustitve sporočanja plana terminov terapij, kar je povzročilo motnje v delovnem procesu.
VDSS sodba Pdp 706/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delavec ne more samovoljno odkloniti nastopa dela zgolj zaradi nestrinjanja z vrsto delovnega mesta, na katerega ga je delodajalec pozval po pravnomočni sodbi o reintegraciji.
Sodba VIII Ips 308/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja ni bil zakonit, ker tožnik pri prodaji izolacijskega materiala ni imel vedenja o tem, da je bil material ukraden.
VDSS sodba Pdp 200/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V tej sodbi je bila kršitev delovnih obveznosti podana z opustitvijo primerjave podatkov prodaje in neustreznim odvajanjem gotovine, čekov in bonov v knjigovodstvo podjetja.
VDS sodba Pdp 213/2006 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je vinjenost delavca na delovnem mestu čuvaja objektov hujša kršitev, saj zmanjšuje psihomotorične sposobnosti in onemogoča varno opravljanje dela, kar delodajalca izpostavlja tveganju nastanka škode.
VDS sodba Pdp 1510/2004 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da izredna odpoved ni nezakonita zgolj zaradi odsotnosti internega pravilnika o ugotavljanju alkoholiziranosti, če je bila kršitev dokazana z izpovedbami prič in delavčevim ravnanjem (odklonitev alkotesta).
VDS sklep Pdp 36/2004 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila kršitev 'nezakonito razpolaganje s sredstvi' opredeljena v disciplinskem pravilniku kot kršitev, za katero je obvezen izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja.
Sodba VIII Ips 99/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je možnost nastanka večje škode izkazana, če delavec pri svojem delu ravna v nasprotju s pravili poslovanja s sredstvi velike vrednosti, kar ustvarja tveganje za zlorabe in okoriščanje.
Sodba VIII Ips 293/2002 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila hujša kršitev delovne obveznosti podana zaradi ponareditve listin (vpis lažnih podatkov na izvod zelene karte) in prekoračitve pooblastil, kar je vodilo v izgubo pogojev za delo na mejnem prehodu.
Sodba VIII Ips 9/2002 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odklonitev alkotesta s strani strojevodje opredeljena kot hujša kršitev delovnih obveznosti, ki je bila v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka ustrezno zajeta.
VDS sodba Pdp 582/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kvalifikacijo kršitve spremenilo iz kaznivega dejanja v malomarno opravljanje delovnih obveznosti, pri čemer je upoštevalo tudi zastaranje dela očitanih ravnanj.
Sodba VIII Ips 26/2001 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila hujša kršitev delovnih obveznosti podana, ker je delavec prodajal blago pod cenami, določenimi v ceniku, brez soglasja nadrejenih, kar je povzročilo premoženjsko škodo.
Sodba VIII Ips 250/2000 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bila kot hujša kršitev prepoznana opustitev dolžnosti varovanja zgradbe Vlade RS, ki je imela za posledico nedovoljeno parkiranje vozil.
Sodba VIII ips 180/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v tem primeru napačno ocenilo opravičenost izostanka z dela, ker ni pravilno ovrednotilo mnenja zdravniške komisije, kar je vplivalo na presojo zakonitosti prenehanja delovnega razmerja.
Sklep VIII Ips 151/2000 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je delavec storil hujšo kršitev s tem, ko je za pridobitev stanovanjskega posojila predložil navidezno kupoprodajno pogodbo, kar ima znake kaznivega dejanja goljufije.
VDS sodba Pdp 1533/99 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kot hujšo kršitev opredelilo sklepanje prodajnih pogodb v nasprotju z navodili nadrejenih in opravljanje poslov, ki sodijo v dejavnost delodajalca, za drugo podjetje.
Sodba VIII Ips 152/2000 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je prekoračila pooblastila, ker je samostojno opravila medicinski poseg (nekrektomijo) brez predhodne odredbe ali posvetovanja z zdravnikom, kar je bilo opredeljeno kot hujša kršitev delovnih obveznosti.
VDS sodba Pdp 668/98 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za kvalifikacijo hujše kršitve treba presojati tako element prilaščanja kot tudi morebitno povzročanje motenj v delovnih razmerah, medtem ko je vrednost predmeta odločilna le za sorazmernost izrečenega disciplinskega ukrepa.
Sodba VIII Ips 129/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila kršitev podana zaradi samovoljnega izdajanja nalogov za gradbena dela, ki niso sodila v delovno področje delavca, kar je povzročilo motnje v delovnem procesu.
sodba VIII Ips 53/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo disciplinske ukrepe prenehanja delovnega razmerja, ker je delavec z zdravniškim potrdilom dokazal, da je bila njegova odsotnost z dela opravičena zaradi bolniškega staleža.
VDS sodba Pdp 98/97 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila hujša kršitev podana, ker vodja proizvodnje ob izrednem dogodku (požaru) ni sodeloval pri sanaciji, ni bil dosegljiv in dogodka ni vpisal v dežurno knjigo, kar je v nasprotju z varnostnimi navodili.
VDSS sodba Pdp 225/99 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Poslovodni organ je dolžan pravnomočno sodno odločbo v delovnem sporu izvršiti v roku 15 dni od vročitve.
VDS sklep Pdp 32/99 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ugotovitev nevestnega ali malomarnega opravljanja dela v disciplinskem postopku že vsebuje ugotovitev krivde, zato ni potrebno dodatno ločeno opredeljevanje oblike krivde.
Sodba VIII Ips 118/97 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bila hujša kršitev delovnih obveznosti podana z naročilom podrejenemu delavcu za vpis neresničnih podatkov v dosje in nadaljnjim kompletiranjem fakture za izplačilo, kar bi povzročilo premoženjsko škodo delodajalcu.
Sodba VIII Ips 176/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot večjo škodo opredelilo primanjkljaj, ki je presegal 10 % povprečnega osebnega dohodka v podjetju oziroma je znašal približno dva osebna dohodka v Republiki Sloveniji.
Sodba VIII Ips 7/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila večkratna ponovitev lažjih kršitev delovnih obveznosti v kratkem časovnem obdobju zadostna podlaga za izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja.
Sodba VIII Ips 193/95 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti s tem, da je cene proizvodov določal v nasprotju s sprejetim sanacijskim programom upravnega odbora, čeprav je menil, da program ne odraža dejanskega stanja na trgu.
Sodba VIII Ips 19/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ravnanja, kot so neupravičen vstop v prostore, žaljiv odnos do nadrejenih in kršenje požarnih predpisov, utemeljujejo izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.
Sodba VIII Ips 192/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je spanje na delovnem mestu hujša kršitev tudi v primeru 16-urnega neprekinjenega delovnika, če je bila taka razporeditev zaradi narave dejavnosti (čuvanje objektov) zakonito odrejena.
Sodba VIII Ips 94/95 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila hujša kršitev delovnih obveznosti podana z neupravičenim popravljanjem podatkov v plačilnih listah, s čimer je delavec v svojo korist vpisal večje število opravljenih del, kot jih je dejansko opravil.
Sodba VIII Ips 131/95 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila hujša kršitev delovne obveznosti ugotovljena zaradi neuporabe obveznega zaščitnega sredstva (PVC čelade) v klavnici.
Sodba VIII Ips 157/95 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je šlo za opustitev preverjanja opravljenih del pri zunanjem izvajalcu, kar je povzročilo neupravičena izplačila in motnje v delovnem procesu.
Sodba VIII Ips 45/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo odhoda na daljšo vožnjo z avtomobilom v času bolniškega staleža brez ugotovitve, ali je bila vožnja izrecno prepovedana ali v nasprotju z zdravniškimi navodili, ne zadošča za sklep o obstoju hujše kršitve.
Sklep VIII Ips 73/95 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je povzročil premoženjsko škodo z navideznim vnašanjem vrednosti blaga v različnih valutah, kar je bilo kvalificirano kot hujša kršitev delovnih obveznosti.
Sodba VIII Ips 26/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot hujšo kršitev delovnih obveznosti štelo opustitev obveznega zdravstvenega pregleda in neopravičeno odsotnost z dela.
Sodba VIII Ips 133/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo disciplinske ukrepe, ker delodajalec ni obrazložil, kako je tožnikovo opustitveno ravnanje (neorganiziranost sanacije po požaru in nevodenje evidenc) dejansko ogrozilo varnost ali povzročilo materialno škodo, kot to zahteva pravilnik.
Sklep VIII Ips 25/94 — Vrhovno sodišče