idealni stek kaznivih dejanj
Sentenca
Idealni stek kaznivih dejanj je podan, kadar storilec z enim ravnanjem ali z več ravnanji stori več kaznivih dejanj, ki niso v odnosu konsumpcije. Do konsumpcije pride, kadar eno kaznivo dejanje po svoji naravi v celoti vključuje elemente drugega kaznivega dejanja, zaradi česar je slednje v njem absorbirano. Kadar pa ravnanje storilca presega okvirje osnovnega kaznivega dejanja in povzroči dodatne posledice, ki niso nujni del opisa prvega dejanja, se kazniva dejanja obravnavajo v steku.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da kaznivo dejanje nasilja v družini (191. člen KZ-1) ne konsumira kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe (122. člen KZ-1), če je intenzivnost poškodb presegla običajen okvir nasilnega ravnanja v družinski skupnosti.
VSM Sodba III Kp 45875/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti ni zajeto v kaznivem dejanju uboja, saj gre za različna objekta varstva (splošna varnost ljudi in premoženja vs. življenje in telo) ter različni vrsti deliktov.
VSRS Sodba I Ips 17139/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da je obtoženec z enim ravnanjem hkrati uresničil znake uboja in povzročitve splošne nevarnosti.
VSL Sodba III Kp 17139/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Uporaba ponarejenega računa kot sredstva za preslepitev pristojnih organov je bila ocenjena kot postranska okoliščina, ki ne utemeljuje samostojne obsodbe v steku.
VSL Sodba VII Kp 16999/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bilo poškodovanje tuje stvari storjeno naklepno, huda telesna poškodba pa iz malomarnosti, zato ni šlo za navidezni idealni stek.
VSC sodba Kp 119/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da povzročitev lahke telesne poškodbe pri izsiljevanju ne absorbira v kaznivo dejanje izsiljevanja, temveč utemeljuje obstoj idealnega steka.
Sodba I Ips 33/2003 — Vrhovno sodišče