identiteta obtožbe in sodbe
Sentenca
Sodba se sme nanašati le na osebo, ki je obtožena, in na dejanje, ki je predmet obtožbe, obsežene v vloženi oziroma na glavni obravnavi spremenjeni ali razširjeni obtožnici (354. člen ZKP). Sodišče pri tem ni vezano na tožilčevo pravno kvalifikacijo dejanja, zato lahko obsojenca spozna za krivega za dejanje, ki po njegovi presoji izhaja iz dejanskega opisa v obtožbi, ne glede na predlagano pravno podlago.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče ni dolžno posebej seznaniti obdolženca z možnostjo drugačne pravne presoje dejanja, če ta temelji na dejstvih, ki so bila predmet obtožbe.
Sodba I Ips 34/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče druge stopnje lahko v pritožbenem postopku spremeni pravno kvalifikacijo dejanja, če ta izhaja iz dejanskega opisa v obtožbi, ne da bi s tem kršilo načelo identitete obtožbe in sodbe.
Sodba I Ips 128/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče ni prekoračilo obtožbe, ko je v opisu dejanja namesto splošnega očitka o 'večkratnem udarcu' konkretiziralo, da je obdolženec oškodovanca udaril najmanj dvakrat.
VSL sodba I Kp 265/05 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je identiteto obtožbe ohranilo s tem, da je dva dogodka razžalitve, ki sta bila opisana v zasebni tožbi, v izreku sodbe zgolj ločilo in bolj razumljivo formuliralo, ne da bi s tem spremenilo bistvo obtožbe.
VSL sodba I Kp 1049/99 — Višje sodišče v Ljubljani