imisije
Sentenca
Imisije so škodljivi vplivi, ki izvirajo iz tuje nepremičnine in posegajo v lastninsko pravico soseda prek meje običajnega oziroma krajevno neobičajnega. Lastnik nepremičnine je dolžan opuščati dejanja oziroma odpravljati vzroke imisij le, če so le-te posledica njegovega ravnanja ali stanja na njegovi nepremičnini. Če je škodljiv pojav, kot je vdor vode, posledica naravnih procesov, na katere lastnik ne more vplivati, ni podlage za zahtevek za prenehanje imisij (5. člen ZTLR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da prah, ki presega količino, ki jo je običajno treba trpeti ob gradbenih delih ali ob prometnicah, predstavlja nedovoljeno imisijo.
VSM sodba I Cp 83/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je izpostavilo, da preseganje mejnih in kritičnih vrednosti hrupa zaradi cestnega prometa avtomatično pomeni preseganje običajnih meja hrupa v smislu 133. člena OZ.
VSL sodba II Cp 2615/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da onemogočanje odpiranja polken zaradi gradnje do zidu ne predstavlja imisije, saj ne gre za prenos vplivov iz ene nepremičnine na drugo.
VSRS sodba in sklep II Ips 313/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je opozorilo, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb, da porast hrupnosti na cesti v konkretnem primeru v slovenskem merilu ne predstavlja škode, ki bi presegala običajno mejo.
VSL sklep III Cp 2616/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo razliko med standardom škode, ki presega normalne meje, in krajevno običajno mejo v kontekstu imisij zaradi bližine avtoceste.
VSC sodba in sklep Cp 378/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da tožbeni zahtevek za odstranitev objekta ni utemeljen, ker tožniki v hiši ne živijo, zdravstvene težave tožnika pa so bile pogojene s psihično motnjo, ki je obstajala že pred gradnjo objekta.
Sodba II Ips 230/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da minimalen vpliv nadstreška na osončenje in razgled ne predstavlja imisije, ki bi presegala krajevno običajno mero in s tem upravičevala odstranitev objekta.
VSL sodba II Cp 1395/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da lahko obstoječe stanje (npr. divje in nenadzorovane gradnje v naselju) v konkretnem primeru pomeni krajevno običajne razmere.
Sodba II Ips 451/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker ni izvedlo dokazov (ogled, izvedenec), ki bi omogočili presojo, ali vplivi iz sosednje nepremičnine (vpogled v prostore) presegajo krajevno običajno mero.
VSC sklep Cp 1181/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da ugotovitev o nepreseganju kritičnih ravni hrupa po upravnih predpisih ne izključuje možnosti, da hrup kljub temu presega meje, ki so dopustne v civilnopravnem smislu.
Sodba II Ips 751/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bilo toženki naloženo, da mora urediti odvajanje meteornih voda in greznico tako, da se prepreči odtekanje na sosednjo nepremičnino.
VSL sodba III Cp 1032/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali odvzem svetlobe in sonca zaradi gradnje industrijske hale predstavlja imisijo, ki upravičuje odstranitev objekta.
Sklep II Ips 272/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali gradnja terase in pogled z nje v sosednje stanovanje predstavlja nedopustno imisijo v okolju, kjer so objekti v neposredni bližini.
VSK sklep I Cp 452/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da hrup in izpušni plini ne presegajo običajnih meja za stanovanjsko naselje, zato tožbeni zahtevek za plačilo rente ni bil utemeljen.
Sodba II Ips 473/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo vznemirjanje lastninske pravice zaradi smradu, insektov in neustrezne lokacije gnojišča v neposredni bližini stanovanjske hiše.
VSL sklep I Cp 747/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da lahko tudi sicer dovoljeno delovanje državnih organov na obmejnem območju povzroči nedopustno škodo, če vplivi na prebivalce presegajo normalne meje.
VSL sklep II Cp 1773/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da odprtje okna v stavbi, ki je v skladu s krajevnimi razmerami in gradbeno prakso sosednjih objektov, ne predstavlja nedopustne imisije.
VSK sodba I Cp 231/2000 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je ugotovilo, da vdor vode v klet ni posledica ravnanj lastnikov sosednjih zemljišč, temveč posledica delovanja podtalnih voda na širšem območju.
Sodba II Ips 192/97 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru tožnika nista dokazala, da bi nadzidava sosednje stavbe presegala krajevno običajno mero ali povzročila znatnejšo škodo, zato je bil odškodninski zahtevek zavrnjen.
Sodba II Ips 153/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je obravnavalo vprašanje dopustnosti imisij, ki izvirajo iz uporabe nepremičnine za namene treningov in tekmovanj v moto cross vožnjah.
Sklep II Ips 536/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali postavitev objekta tik ob meji, ki povzroča senčenje in vlago, predstavlja nedopustno imisijo, ki presega krajevno običajno mero.
Sodba II Ips 444/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali postavitev visokih skladovnic desk v neposredno bližino oken stanovanjske hiše predstavlja nedopustno imisijo odvzema svetlobe.
Sodba II Ips 883/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožeča stranka ni oproščena dokaznega bremena glede vseh elementov imisij, tudi če tožena stranka ne uspe v celoti ovreči trditev o izvoru motenj.
Sklep II Ips 283/94 — Vrhovno sodišče