in dubio pro reo
Sentenca
Načelo in dubio pro reo pomeni, da mora sodišče v primeru nepremostljivega dvoma o odločilnih dejstvih, ki bremenijo obdolženca, odločiti njemu v korist. Navedeno načelo se uporabi le takrat, ko sodišče po izčrpanju vseh dokaznih možnosti ne more z gotovostjo ugotoviti dejanskega stanja. Če sodišče na podlagi proste presoje dokazov nima dvoma v obtožbo, uporaba tega načela ni utemeljena.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da oprostilne sodbe za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve ni mogoče izpodbiti, če sodišče prve stopnje upravičeno podvomi v obtožbo, ne da bi se hkrati dokazala resničnost očitanih dejstev.
VSC sodba Kp 370/2000 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZKP · 473. člen -
Ker sodišče ni imelo dvoma v izvedene dokaze glede okoliščin prometne nesreče, oprostilna sodba na podlagi dvoma ni bila potrebna.
VSC sodba in sklep Kp 261/2000 — Višje sodišče v Celju