inkaso cesija
Sentenca
Inkaso cesija v smislu 425. člena OZ predstavlja pravni položaj, v katerem pooblaščenec (kolektivna organizacija) v svojem imenu in za račun imetnikov pravic uveljavlja terjatve do uporabnikov. Pri takšnem razmerju ne gre za prenos lastništva terjatve, temveč za pooblastilo za izterjavo in upravljanje plačil, kar omogoča učinkovito kolektivno uveljavljanje pravic brez potrebe po solidarnosti ali deljivosti obveznosti med vsemi imetniki pravic.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo (Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne…)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je inkaso cesijo uporabilo za utemeljitev aktivne legitimacije kolektivne organizacije pri pobiranju avtorskih honorarjev za kabelsko retransmisijo.
VSRS Sodba II Ips 77/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji aktivne legitimacije upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka ugotovilo, da je bila pogodba o odstopu terjatve inkaso cesija, kar vpliva na vprašanje, kdo je imetnik terjatve.
VSL Sklep Cst 273/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da obvestilo o inkaso cesiji dolžnika ne razbremeni obveznosti izpolnitve odstopniku, saj ta ostaja imetnik terjatve do trenutka njene dejanske izterjave.
VSM sodba I Cp 345/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da dogovor o nedoločenem času trajanja mandata in obveznost nakazila izterjanega zneska cedentu ne vplivata na aktivno stvarno legitimacijo cesionarja v zunanjem razmerju.
VSL sklep II Cpg 407/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo razliko med prenosom terjatve v last in prenosom terjatve zgolj v izterjavo, pri čemer je izpostavilo, da prevzemnik pri inkaso cesiji nima materialnopravne legitimacije.
VSL sodba I Cp 4009/2010 — Višje sodišče v Ljubljani