invalidnost
Sentenca
Invalidnost je stanje, pri katerem se zavarovancu zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali medicinsko rehabilitacijo, zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta ali za poklicno napredovanje (63. člen ZPIZ-2). Razvrščanje v posamezne kategorije invalidnosti je odvisno od stopnje zmanjšanja zmožnosti za opravljanje organiziranega pridobitnega dela, pri čemer se III. kategorija nanaša na primere, ko je zavarovanec zmožen opravljati delo s polnim delovnim časom, vendar ne več v svojem poklicu, oziroma je zmožen opravljati delo s krajšim delovnim časom od polnega.
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom (ZOPDA)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
- Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila obveznega zdravstvenega…)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB)
- Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino ter Administrativnega dogovora o izvajanju Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (BBHSZ)
- Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Samoupravni sporazum o seznamu t…)
- Zakon o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2J)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da tožnik zaradi bolezni ni več zmožen za specifična dela v gradbeništvu, vendar je zmožen opravljati drugo delo s stvarnimi razbremenitvami, zato ni podana I. kategorija invalidnosti.
VDSS Sodba Psp 225/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pri tožniku ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi vplivalo na spremembo delazmožnosti, zato se ohranja obstoječa III. kategorija invalidnosti.
VDSS Sodba Psp 139/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo razliko med kriteriji za presojo začasne nezmožnosti za delo in invalidnosti (trajne nezmožnosti).
VDSS Sodba Psp 157/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pogosti bolniški staleži sami po sebi ne utemeljujejo razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti, saj gre za začasno nezmožnost za delo, ne pa za trajno stanje.
VDSS Sodba Psp 95/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri presoji III. kategorije invalidnosti upoštevalo kombinacijo vzrokov za nastanek (poškodba pri delu in bolezenske spremembe) ter utemeljenost omejitve nočnega dela zaradi psihičnega stanja zavarovanca.
VDSS Sodba Psp 38/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo pritožbo, ker tožnik še ni opravil zdravljenja za simptom šumenja v ušesih, zato invalidnost v smislu 63. člena ZPIZ-2 še ni mogla biti ugotovljena.
VDSS Sodba Psp 47/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 63. člen -
Sodišče je presodilo, da invalidnost ni podana, dokler pri tožniku poteka aktivno zdravljenje in obstaja možnost izboljšanja zdravstvenega stanja s kardiološko terapijo.
VDSS Sodba Psp 161/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 63. člen ZPIZ-2 · 63. člen, odstavek 1 ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 1 ZPP · 165. člen ZPP · 165. člen, odstavek 1 ZPP · 247. člen ZPP · 247. člen, odstavek 1 ZPP · 287. člen ZPP · 287. člen, odstavek 2 ZPP · 353. člen ZPP · 70. člen ZPP · 70. člen, odstavek 1, točka 6 -
Sodišče je pri razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti s pomočjo izvedenca medicinske stroke korigiralo razmerje med vzroki za invalidnost (posledice bolezni in poškodbe zunaj dela).
VDSS Sodba Psp 140/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ocena lečečega specialista o pričakovani invalidnosti iz preteklosti ne pomeni zavezujoče ugotovitve o trenutni delazmožnosti zavarovanca.
VDSS Sodba Psp 49/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da invalidnosti ni mogoče ugotoviti, če medicinska dokumentacija kaže na nedokončano diagnostiko in zdravljenje, zaradi česar stanja še ni mogoče opredeliti kot trajnega.
VDSS Sodba Psp 19/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti, ker niso bili izpolnjeni pogoji za I. kategorijo, pri čemer je dokazno oceno oprlo na strokovno izvedensko mnenje.
VDSS Sodba Psp 211/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je pri tožnici, ki je bila že razvrščena v III. kategorijo invalidnosti, prišlo do takšnega poslabšanja stanja, ki bi utemeljevalo razvrstitev v I. ali II. kategorijo invalidnosti.
VDSS Sodba Psp 166/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za priznanje I. kategorije invalidnosti, ker pri tožniku še niso bile izčrpane možnosti zdravljenja, kar izključuje ugotovitev trajne nezmožnosti za delo.
VDSS Sodba Psp 153/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se invalidnost praviloma ugotavlja po zaključenem zdravljenju, vendar to ne izključuje možnosti kontrolnih pregledov, če bi se zdravstveno stanje naknadno bistveno izboljšalo.
VDSS Sodba Psp 115/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznalo pravico do dela z omejitvami s krajšim delovnim časom.
VDSS Sodba Psp 123/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri dokazni oceni sledilo mnenju izvedenskega organa o popolni izgubi delazmožnosti, kljub tožničinemu zatrjevanju, da s prilagoditvami in trudom še zmore opravljati svoje delo.
VDSS Sodba Psp 3/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni izpolnjeval pogojev za II. ali III. kategorijo invalidnosti, saj je zmožen za drugo ustrezno delo v polnem delovnem času ob upoštevanju določenih zdravstvenih omejitev.
VDSS Sodba Psp 273/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Bistveno vprašanje pri ugotavljanju invalidnosti je, ali je do poslabšanja zdravstvenega stanja prišlo pred nastopom dela ali med opravljanjem dela na določenem delovnem mestu.
VDSS Sklep Psp 254/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da stanje po operaciji rotatornih manšet ne pomeni popolne izgube delazmožnosti, saj je zavarovanec s prilagoditvami še vedno zmožen opravljati lažja dela v okviru svojega poklica.
VDSS Sodba Psp 196/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pri tožniku kljub poslabšanju zdravstvenega stanja ni podana popolna izguba delovne zmožnosti (I. kategorija), temveč zgolj potreba po premestitvi na drugo delovno mesto z omejitvami (III. kategorija invalidnosti).
VDSS Sodba Psp 183/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče mora pri presoji invalidnosti celovito odgovoriti na navedbe stranke o pomanjkljivostih izvedenskega mnenja in ugotoviti razliko v zdravstvenem stanju pred in po nastopu zaposlitve.
VDSS Sklep Psp 38/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je na podlagi mnenj izvedencev in invalidske komisije presodilo, da zdravstveno stanje tožnice ne utemeljuje I. kategorije invalidnosti, saj je še vedno sposobna za delo z že priznanimi omejitvami.
VDSS Sodba Psp 117/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, ker je izvedenski organ ugotovil, da diagnostika in zdravljenje tožnika še nista zaključena, zato mnenja o dokončni izgubi delazmožnosti ni bilo mogoče podati.
VDSS Sodba Psp 133/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo izpolnjenost pogojev za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti za delo s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, pri čemer je kot odločilno štelo strokovno medicinsko mnenje o zdravstvenem stanju.
VDSS Sodba Psp 100/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da imenovanje izvedenca ni potrebno, če so medicinska dejstva o zdravstvenem stanju že jasna, saj je bistvo spora zgolj pravna kvalifikacija vpliva teh dejstev na delovno zmožnost.
VDSS Sodba Psp 140/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo oceno izvedenskega organa, da tožnik s statusom kmetovalca ni zmožen opravljati dela niti s krajšim delovnim časom, temveč je zmožen za prilagojeno delo v polnem delovnem času, pri čemer si mora delo organizirati sam.
VDSS Sodba Psp 13/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da za ugotavljanje delovne zmožnosti ni nujna postavitev izvedenca ortopedske stroke, če je izkazano, da obstoječe stvarne razbremenitve preprečujejo poslabšanje zdravstvenega stanja.
VDSS Sodba Psp 130/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da razvrstitev zavarovanca v nižjo kategorijo invalidnosti od zahtevane ne pomeni prekoračitve tožbenega zahtevka, saj sodišče pri odločanju o pravicah iz invalidskega zavarovanja ni vezano na zahtevek v smislu, da bi moralo priznati točno tisto kategorijo, ki jo zahteva tožnik, če so zakonski pogoji izpolnjeni le za nižjo kategorijo.
VDSS Sodba Psp 69/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožničino zatrjevanje bolečin ni vplivalo na oceno o njeni zmožnosti opravljanja dela, saj ni dokazala trajne nezmožnosti za delo.
VDSS Sodba Psp 49/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 63. člen -
Sodišče je potrdilo razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti, pri čemer je vzrok za nastanek invalidnosti razdelilo v razmerju 50 % zaradi poškodbe pri delu in 50 % zaradi bolezni.
VDSS Sodba Psp 183/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri presoji invalidnosti upoštevalo, da zavarovanec za opravljanje svojega dotedanjega poklica ni več zmožen, vendar so zgolj potrebne razbremenitve pri delu, kar utemeljuje razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti.
VDSS Sodba Psp 223/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti upoštevalo specifične omejitve pri delu, kot so prepovedi dvigovanja bremen nad 5 kg, prisilnih drž hrbtenice ter dela na višini, ki izhajajo iz ugotovljenih degenerativnih sprememb hrbtenice.
VDSS Sodba Psp 166/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče po izvedenskem mnenju tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti, saj je bila ugotovljena zgolj delna zmanjšana zmožnost za delo s prilagoditvami.
VDSS Sodba Psp 200/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti, ker je izvedensko mnenje utemeljilo, da je delazmožnost tožnice zmanjšana za manj kot 50 % in da je zmožna za delo na drugem delovnem mestu ob določenih fizičnih omejitvah.
VDSS Sodba Psp 159/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v tej zadevi presojalo pravilnost odločb o razvrstitvi tožnice v III. kategorijo invalidnosti in s tem povezano pravico do premestitve na ustrezno delovno mesto.
VDSS Sodba Psp 150/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zdravniška ocena o začasni nezmožnosti za delo (stalež) sama po sebi ne dokazuje trajne invalidnosti I. kategorije, ki zahteva popolno nezmožnost za opravljanje organiziranega pridobitnega dela.
VDSS Sodba Psp 132/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja presodilo, da zdravstveno stanje tožnice utemeljuje zmanjšanje delovnega časa na 6 ur dnevno, ne pa na 4 ure, kot je zahtevala tožnica.
VDSS Sodba Psp 71/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti upoštevalo, da je bila tožnica zmožna dela v skrajšanem delovnem času (4 ure dnevno) z omejitvami, pri čemer so bile kasnejše operacije hrbtenice in srca izločene iz presoje.
VDSS Sodba Psp 37/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnikovo zdravstveno stanje ne utemeljuje razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti, saj kljub bolečinam še vedno ohranja zmožnost za opravljanje del v okviru že priznane III. kategorije invalidnosti.
VDSS Sodba Psp 39/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba v vsakem primeru posebej razčistiti, ali je zdravljenje zaključeno, in da invalidnost ni pogojena s trajno spremembo zdravstvenega stanja, če je mogoče pričakovati izboljšanje.
VDSS Sklep Psp 232/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zdravstveno stanje tožnika ne dosega stopnje I. kategorije invalidnosti, saj ni popolnoma nezmožen za delo, temveč je upravičen do razvrstitve v III. kategorijo invalidnosti z določenimi delovnimi omejitvami.
VDSS Sodba Psp 243/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec v primeru, ko nima ustreznega dela za invalida, delavca ne sme odpustiti, temveč ga mora razporediti na čakanje na delo do zagotovitve ustreznega dela ali izpolnitve zakonskih pogojev za odpoved pogodbe.
VDSS Sodba Psp 223/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da invalidnost ni podana, ker v času odločanja o pravici zdravljenje (operativni posegi na stopalih) še ni bilo zaključeno, zato trajnih posledic za delovno zmožnost še ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti.
VDSS Sodba Psp 159/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožeča stranka ni upravičena do dela s krajšim delovnim časom, ker je z izvedenskim mnenjem ugotovilo, da je z ustreznimi vsebinskimi razbremenitvami na delovnem mestu sposobna opravljati delo v polnem delovnem času.
VDSS Sodba Psp 147/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 63. člen -
Za pravilno ugotovitev invalidnosti je nujno pritegniti sodnega izvedenca specialista medicine dela, prometa in športa, saj njegovo znanje o zdravstvenih zahtevah delovnih mest predstavlja odločilno strokovno podlago.
VDSS Sodba Psp 176/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 63. člen -
Sodišče je poudarilo, da podrobno razčlenjevanje vpliva posameznih bolezni na odstotno zmanjšanje delazmožnosti ne prispeva k pravilnosti ocene, saj je ključna celostna presoja psihofizične sposobnosti za opravljanje pridobitnega dela.
VDSS Sodba Psp 129/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 63. člen -
Sodišče je zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca nevrologa, ker diagnostična opredelitev vrtoglavic ne bi spremenila ocene delovne zmožnosti v okviru že zaključenega postopka.
VDSS Sodba Psp 101/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da kljub kronični bolezni (sistemski lupus), ki je v remisiji, pri zavarovanki ni podana I. kategorija invalidnosti, saj je ohranila preostalo delovno zmožnost z določenimi zdravstvenimi omejitvami.
VDSS Sodba Psp 43/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da podrobno razčlenjevanje vpliva posameznih bolezni na točno določen odstotek invalidnosti ne prispeva k jasnosti izvedenskega mnenja, saj je vsak posameznik medicinska celota.
VDSS Sodba Psp 109/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da izpovedba stranke o subjektivnem doživljanju bolezni ne more nadomestiti strokovnega mnenja izvedenskega organa o delovni zmožnosti.
VDSS Sodba in sklep Psp 65/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mnenja lečečih specialistov o nesposobnosti za delo niso avtomatično odločilna za priznanje invalidnosti, če izvedensko mnenje, pridobljeno v sodnem postopku, ugotovi, da zakonski pogoji za invalidnost niso izpolnjeni.
VDSS Sodba Psp 256/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Za priznanje I. kategorije invalidnosti ob že obstoječi nižji kategoriji mora biti izkazano bistveno poslabšanje zdravstvenega stanja, ki povzroči popolno izgubo delovne zmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo.
VDSS Sodba Psp 241/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je specialist medicine dela najbolj kompetenten za oceno vpliva zdravstvenega stanja na preostalo delovno zmožnost, medtem ko psihiatrična obravnava duševnih stisk brez organske osnove ne predstavlja avtomatične podlage za razvrstitev v kategorijo invalidnosti.
VDSS Sodba Psp 126/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kot podlago za zavrnitev zahtevka na razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti uporabilo izvedensko mnenje, ki je bilo ocenjeno kot strokovno, popolno in skladno z medicinsko dokumentacijo.
VDSS Sodba Psp 119/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 63. člen -
Sodišče je pri oceni III. kategorije invalidnosti učiteljice likovne vzgoje utemeljeno sledilo mnenju specialista medicine dela, ki je ob upoštevanju narave dela in zdravstvenega stanja ocenil zmožnost za delo v obsegu 6 ur dnevno.
VDSS Sodba Psp 176/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 63. člen -
III. kategorija invalidnosti je podana, kadar zavarovanec ni več zmožen opravljati dela s polnim delovnim časom na delovnem mestu, na katerem dela, vendar je zmožen opravljati delo s krajšim delovnim časom od polnega.
VDSS Sodba Psp 125/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja medicine dela ugotovilo, da tožnica ni zmožna za I. kategorijo invalidnosti, saj je zmožna opravljati delo z omejitvami (psihofizično nezahtevno delo brez dvigovanja bremen nad 8 kg in brez vsiljenega tempa).
VDSS Sodba Psp 71/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče presoja pravilnost in zakonitost odločbe o invalidnosti na podlagi dejanskega stanja, ki je obstajalo do izdaje dokončne upravne odločbe.
VDSS Sodba Psp 413/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za priznanje invalidnosti zavrnjena, ker je izvedenski organ ugotovil, da zdravljenje tožnice še ni zaključeno in je potrebna dodatna hospitalna diagnostika za opredelitev diagnoze.
VDSS Sodba Psp 63/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri konkretni presoji invalidnosti III. kategorije upoštevalo omejitve glede drže, dvigovanja bremen, mikroklimatskih pogojev in delovnega časa.
VDSS Sodba Psp 73/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 63. člen -
Sodišče je pri določitvi datuma nastanka invalidnosti kot odločilno štelo ugotovitev dokončnega zdravstvenega stanja in funkcionalnega statusa, ki je bil podan šele ob pregledu na invalidski komisiji.
VDSS Sodba in sklep Psp 5/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 63. člen -
V konkretnem primeru je bila invalidnost III. kategorije utemeljena z ugotovitvijo, da je tožnikova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kakor 50 %.
VDSS Sodba Psp 421/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 63. člen -
Sodišče je poudarilo, da začasna nezmožnost za delo ne spada v postopek ugotavljanja kategorije invalidnosti, temveč v področje ugotavljanja začasne nezmožnosti za opravljanje del.
VDSS Sklep Psp 430/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da do izdaje dokončne odločbe ni prišlo do takega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi utemeljevalo razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.
VDSS Sodba Psp 335/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru razvrstilo zavarovanca v III. kategorijo invalidnosti zaradi potrebe po dodatnih omejitvah pri delu (delo v dnevnih izmenah, brez dela na višini in brez voženj), medtem ko je zavrnilo zahtevo za I. kategorijo invalidnosti zaradi odsotnosti popolne nezmožnosti za delo.
VDSS Sodba Psp 307/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da III. kategorija invalidnosti obstaja, če je delovna zmožnost za opravljanje poklica zmanjšana za manj kot 50 % in je zavarovanec še zmožen za drugo delo v svojem poklicu ali na drugem delovnem mestu z omejitvami.
VDSS Sodba Psp 325/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali zatrjevano poslabšanje zdravstvenega stanja tožnika predstavlja spremembo v stanju invalidnosti, ki bi narekovala razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom.
VDSS Sodba Psp 232/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 63. člen -
Sodišče je na podlagi mnenja izvedenca ugotovilo, da tožnica kljub zdravstvenim težavam ostaja zmožna opravljati svoje delo trgovinskega poslovodje v polnem delovnem času, zato pogoji za razvrstitev v kategorijo invalidnosti niso bili izpolnjeni.
VDSS Sodba Psp 265/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da razvrstitev v kategorijo invalidnosti sama po sebi ne zadošča za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, če zavarovanec ne izpolnjuje pogojev glede pokojninske dobe.
VDSS Sodba Psp 183/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je tožnico razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in ji priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom, pri čemer je zavrnilo zahtevo za delo s krajšim delovnim časom (4 ure dnevno).
VDSS Sodba Psp 111/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 63. člen -
Sodišče je pri presoji invalidnosti poudarilo, da morajo biti diagnostične in terapevtske možnosti za izboljšanje zdravstvenega stanja dejansko izčrpane, preden se zavrne priznanje statusa invalidnosti.
VDSS Sodba Psp 113/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDSS-1 · 81. člen -
Sodišče je poudarilo, da se v sodnem postopku presoja le stanje do izdaje dokončne odločbe, kasnejše spremembe pa zahtevajo nov postopek pri nosilcu zavarovanja.
VDSS Sodba Psp 77/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 63. člen -
Sodišče je presojalo pravilnost razvrstitve v III. kategorijo invalidnosti glede na spremembe v zdravstvenem stanju zavarovanca v primerjavi s predhodno priznano I. kategorijo.
VDSS Sodba Psp 95/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 63. člen -
V konkretnem primeru je sodišče na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in da lahko s stvarnimi razbremenitvami opravlja svoje delo s polnim delovnim časom, zato pogoji za I. ali II. kategorijo invalidnosti niso bili izpolnjeni.
VDSS Sodba Psp 13/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri presoji III. kategorije invalidnosti upoštevalo nespremenjeno zdravstveno stanje in delovno dokumentacijo, pri čemer je kot nepomembno za slovenski pravni red zavrnilo sklicevanje na status invalida, pridobljen v tujini (BIH).
VDSS Sodba Psp 66/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretni zadevi je sodišče na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da je invalidnost III. kategorije posledica kombinacije bolezni (80 %) in poškodbe pri delu (20 %).
VDSS Sodba Psp 69/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kot podlago za zavrnitev zahtevka za priznanje invalidnosti pred letom 2014 sprejelo izvedensko mnenje, ki je bilo ocenjeno kot bolj prepričljivo in objektivizirano od predloženih zdravniških izvidov.
VDSS Sodba Psp 16/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da medicinske dokumentacije, ki je bila pridobljena po datumu izdaje dokončne odločbe o invalidnosti, ni mogoče upoštevati kot podlage za ugotavljanje obstoja invalidnosti v času odločanja.
VDSS Sodba Psp 7/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je odpravilo odločbo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, ker v predsodnem postopku ni bilo razčiščeno bistveno vprašanje, ali je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in ali je zdravljenje dejansko zaključeno.
VDSS Sodba Psp 487/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri presoji invalidnosti ni odločilno, ali je zdravljenje že zaključeno, temveč ali obstoječe zdravstvene omejitve vplivajo na zmožnost opravljanja dela, tudi če je v prihodnosti še mogoče pričakovati izboljšanje.
VDSS Sodba Psp 384/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo potrebo po razčiščenju vzročne zveze med sporno poškodbo in invalidnostjo v skladu z definicijami ZPIZ-1 in ZPIZ-2.
VDSS Sklep Psp 383/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo za dodatno časovno razbremenitev (skrajšanje delovnika s 6 na 4 ure), ker je izvedenka ocenila, da za takšno spremembo ni objektivnih zdravstvenih razlogov in bi bila odločitev subjektivna.
VDSS Sodba Psp 381/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da neuspešna poklicna rehabilitacija ne preprečuje uveljavljanja drugih pravic iz invalidskega zavarovanja, če je invalidnost že ugotovljena.
VDSS Sklep Psp 331/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ker pri tožniku ni bila dokazana invalidnost v skladu z merili ZPIZ-2.
VDSS Sodba Psp 337/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri kroničnih boleznih, kjer ni pričakovati popolne restitucije, razčistiti, ali trenutno zdravstveno stanje kljub delni remisiji že pomeni zmanjšano zmožnost za delo ali izgubo delovne zmožnosti.
VDSS Sklep Psp 339/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil tožbeni zahtevek za priznanje dodatnih omejitev pri delu (delo le v dopoldanski izmeni) zavrnjen, ker ni bilo dokazano poslabšanje zdravstvenega stanja ali nastanek nove invalidnosti.
VDSS Sodba Psp 171/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Pri opredelitvi poklica zavarovanca je treba upoštevati vsa dela, ki jih je opravljal v svoji delovni karieri, ne le dela v okviru formalne strokovne izobrazbe.
VSRS Sodba VIII Ips 322/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri ocenjevanju invalidnosti odločilen dejanski zdravstveni status, zlasti kadar se po dolgotrajni odsotnosti z dela zdravstveno stanje ne izboljšuje ali se celo poslabšuje.
VDSS Sklep Psp 95/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dolgotrajno zdravljenje kronične bolezni brez dokazanega vpliva na zmanjšanje delovne zmožnosti ne utemeljuje razvrstitve v kategorijo invalidnosti.
VDSS Sodba Psp 37/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da so posledice tožničinih bolezni lokomotornega aparata takšne, da jih je mogoče odpraviti z zdravljenjem ali rehabilitacijo, zato ni izkazala zmanjšanja delovne zmožnosti.
VDSS Sodba Psp 24/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da pri tožniku od nastopa zaposlitve do invalidskega postopka ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, zato invalidnost ni bila pravno priznana.
VSRS Sodba VIII Ips 307/2016 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 63. člen -
Sodišče je pri presoji invalidnosti upoštevalo, da tožnik kljub zdravstvenim omejitvam lahko opravlja določena dela s fizičnimi in časovnimi razbremenitvami, zato ni izpolnjeval pogojev za I. kategorijo invalidnosti.
VSRS Sodba VIII Ips 300/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da invalidnost ni podana, če zdravljenje sprememb v zdravstvenem stanju še ni bilo zaključeno, temveč šele začeto, zaradi česar učinki zdravljenja še niso bili znani.
VDSS sodba Psp 540/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pri tožniku ni podana popolna nezmožnost za delo, saj medicinska dokumentacija ni izkazovala potrebe po časovni razbremenitvi, zato je ohranil status invalida III. kategorije s preostalo delovno zmožnostjo.
VDSS Sodba Psp 582/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 63. člen -
Tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je bil zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da tožnica še vedno zmore opravljati delo z določenimi omejitvami (III. kategorija invalidnosti).
VDSS sodba Psp 569/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila tožnici priznana III. kategorija invalidnosti, saj je bilo s sodnim izvedenstvom ugotovljeno, da kljub zdravstvenim težavam še vedno razpolaga s preostalo delovno zmožnostjo za lažje delo s časovno razbremenitvijo.
VDSS sodba Psp 462/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pri tožnici ni prišlo do takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za opravljanje dela čiščenja poslovnih prostorov, zato pogoji za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti niso bili izpolnjeni.
VDSS sodba Psp 492/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da poslabšanje zdravstvenega stanja pri invalidu III. kategorije ne utemeljuje avtomatične prekvalifikacije v I. kategorijo ali priznanja časovne razbremenitve, če zdravstveno stanje ne onemogoča vsakršnega organiziranega pridobitnega dela.
VDSS sodba Psp 452/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pri tožnici III. kategorija invalidnosti ne utemeljuje pravice do invalidske pokojnine, saj je še zmožna za opravljanje drugega dela s skrajšanim delovnim časom.
VDSS sodba Psp 419/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pri tožnici niso podane zdravstvene spremembe, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za opravljanje dela na delovnem mestu čistilke, zato pogoji za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti niso izpolnjeni.
VDSS sodba Psp 446/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 63. člen -
Sodišče je presodilo, da tožnik ni razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, ker je pri njem še vedno podana preostala delovna zmožnost za opravljanje določenih del z omejitvami.
VDSS sodba Psp 400/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri razvrščanju v III. kategorijo invalidnosti upoštevalo specifične omejitve pri delu, kot so prepoved premeščanja bremen nad 5 kg in omejitve gibljivosti hrbtenice, kar je izhajalo iz izvedenskega mnenja.
VDSS sodba Psp 355/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 63. člen -
Sodišče je presodilo, da tožnik ni razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, ker pri njem ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, saj je še vedno zmožen za opravljanje lažjega dela v krajšem delovnem času.
VDSS sodba Psp 232/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti, ker izvedenski organi niso ugotovili zmanjšanja zmožnosti za opravljanje dela v konkretnem poklicu.
VDSS sodba Psp 329/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 63. člen -
Sodišče je poudarilo, da pravna opredelitev zaključenega zdravljenja pri ocenjevanju invalidnosti ni enaka medicinski kategoriji popolne ozdravljivosti.
VDSS sklep Psp 276/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da poslabšanje zdravstvenega stanja pri invalidu III. kategorije, ki še ne pomeni popolne izgube delovne zmožnosti, ne utemeljuje razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti.
VDSS sodba Psp 252/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je tožnico razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti, ker njena zmožnost za opravljanje poklica ni bila zmanjšana za 50 % ali več in je še vedno zmožna opravljati lažje fizično delo.
VDSS sodba Psp 369/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da invalidnosti ni mogoče priznati, dokler pri zavarovancu obstaja potreba po nadaljnjem zdravljenju ali medicinski rehabilitaciji, ki lahko vpliva na spremembo njegovega zdravstvenega stanja.
VDSS sodba Psp 280/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pri tožniku, razvrščenem v III. kategorijo invalidnosti, ni prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi upravičevalo razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, saj je še vedno zmožen opravljati delo na drugem delovnem mestu.
VDSS sodba Psp 374/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru invalidnost ni bila ugotovljena, ker pri tožniku v času zavarovanja ni prišlo do takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki bi zmanjšale njegovo zmožnost za delo ali poklicno napredovanje.
VDSS sodba Psp 272/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dolgotrajnost bolezni omogoča priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, pri čemer je kontrolni pregled ustrezno sredstvo za spremljanje morebitnih sprememb v zdravstvenem stanju.
VDSS sodba Psp 230/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pri tožniku niso bile ugotovljene zdravstvene spremembe, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za opravljanje dela vodje gradbenih del.
VDSS sodba Psp 158/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, ker pri tožnici zdravljenje še ni bilo zaključeno, zato ni bilo mogoče podati ocene o trajnosti zdravstvenih sprememb.
VDSS sodba Psp 65/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je bil tožnik v Republiki Hrvaški razporejen v I. kategorijo invalidnosti, ne vpliva na presojo invalidnosti po določbah ZPIZ-1.
VDSS sodba Psp 21/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je bila odločitev o invalidnosti preuranjena in je temeljila na nepopolnih ter neskladnih izvedenskih mnenjih, ki niso upoštevala dejanskega stanja zmožnosti opravljanja dela v preteklosti.
VDSS sklep Psp 46/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da III. kategorija invalidnosti ne izključuje zmožnosti za opravljanje drugega dela v poklicu ali na drugem delovnem mestu, če to delo ne zahteva napora, ki bi poslabšal zdravstveno stanje.
VDSS sodba in sklep Psp 97/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker zaradi neopravljenega diagnostičnega postopka pri psihiatrični obravnavi ni bilo mogoče zanesljivo oceniti tožnikove preostale delovne zmožnosti.
VDSS sklep Psp 12/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da za spremembo kategorije invalidnosti ali priznanje novih pravic ne zadostuje zgolj obstoj bolezenskih stanj, temveč mora biti izkazano takšno poslabšanje zdravstvenega stanja, ki bistveno vpliva na zmanjšanje delovne zmožnosti.
VDSS sodba Psp 8/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je bil zavrnjen, ker pri tožnici zdravljenje še ni bilo zaključeno, zato invalidnosti ni bilo mogoče ugotoviti.
VDSS sodba Psp 93/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 63. člen -
Sodišče je poudarilo, da mora biti postopek ugotavljanja invalidnosti popolnoma razčiščen glede vprašanja, ali je pri zavarovancu še mogoče pričakovati izboljšanje zdravstvenega stanja, zlasti če zavarovanec utemeljeno odklanja določene invazivne medicinske posege.
VDSS sodba Psp 7/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da invalidnosti ni mogoče pogojevati zgolj z zdravstvenim stanjem ob nastopu zadnje zaposlitve, temveč je bistvena sprememba zdravstvenega stanja v času zavarovanja, ki trajno zmanjšuje delazmožnost.
VDSS sodba Psp 586/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik, ki zaradi okvare kolena potrebuje le dodatne stvarne omejitve pri delu, ne pa tudi časovne razbremenitve, ohranja status invalida II. kategorije s pravico do premestitve.
VDSS sodba Psp 624/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zavarovanec z omejitvami delovne zmožnosti v svojem ožjem poklicu (rudar) ni nujno invalid I. ali II. kategorije, če je zmožen opravljati druga dela v polnem delovnem času.
VSRS sodba in sklep VIII Ips 192/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj obstoj zdravstvenih težav in omejitev pri delu ne zadošča za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, če ni podana popolna izguba zmožnosti za opravljanje organiziranega pridobitnega dela.
VDSS sodba Psp 58/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, ker je še vedno zmožen opravljati določena lažja fizična dela, kar izključuje popolno izgubo delovne zmožnosti.
VDSS sodba Psp 633/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Pri oceni delovne zmožnosti učitelja z Aspergerjevim sindromom je treba natančno presojati vpliv bolezni na sposobnosti socialnega kontakta, organizacije in vzgoje, ki so nujne za opravljanje pedagoškega dela.
VDSS sklep Psp 607/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, ker diagnostični postopek ni bil končan, saj ni bila pojasnjena narava tožničinih duševnih motenj in njihov vpliv na delovno zmožnost.
VDSS sodba in sklep Psp 588/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti utemeljilo na podlagi mnenja izvedenca o trajnih omejitvah pri delu, kljub pričakovanju izboljšanja zdravstvenega stanja, kar je narekovalo določitev kontrolnega pregleda.
VDSS sodba Psp 413/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pri zavarovanki ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi utemeljevalo prehod iz III. v I. kategorijo invalidnosti, saj je ohranila preostalo delovno zmožnost.
VDSS sodba Psp 462/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je neutemeljen, če je pri zavarovancu dokazana preostala delovna zmožnost za opravljanje lažjih del v skrajšanem delovnem času.
VDSS sodba Psp 403/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik z ohranjenimi zmožnostmi za delo v svojem poklicu ali na drugem delovnem mestu z omejitvami ne izpolnjuje pogojev za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
VDSS sodba Psp 422/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker izvedensko mnenje ni upoštevalo vpliva vseh zdravstvenih težav (inkontinenca, somatoformne motnje, fibromialgija) na delazmožnost tožnice.
VDSS sodba in sklep Psp 365/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za priznanje invalidske pokojnine, ker pri tožniku zdravljenje in diagnostika še nista bila zaključena, zato pogoji za ugotovitev invalidnosti niso bili izpolnjeni.
VDSS sodba Psp 319/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pozitivna ocena izpolnjevanja zdravstvenih zahtev za delo na kmetiji ne more nadomestiti dejanske nezmožnosti opravljanja dela, če je bila ta podana že pred nastopom dela.
VSRS sodba VIII Ips 74/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo, ali je bilo zdravljenje tožnika dejansko zaključeno, kar je procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o invalidnosti.
VDSS sklep Psp 315/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče v konkretnem primeru ni jasno opredelilo, kaj šteje za tožnikov poklic, kar je onemogočilo pravilno presojo njegove delazmožnosti po določbah 60. in 61. člena ZPIZ-1.
VSRS sklep VIII Ips 39/2015 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila zahteva za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti zavrnjena, ker pri tožnici niso bile ugotovljene takšne zdravstvene spremembe, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za opravljanje dela na njenem delovnem mestu.
VDSS sodba Psp 155/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-1 · 60. člen -
Sodišče je razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti utemeljilo z ugotovitvijo, da tožnik s krajšim delovnim časom (4 ure dnevno) še lahko opravlja določeno delo, zato ni izpolnjen pogoj za I. kategorijo invalidnosti.
VDSS sodba Psp 80/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Pri oceni invalidnosti je treba upoštevati dejansko fizično zahtevnost dela, ne le naziv delovnega mesta v dokumentaciji.
VDSS sklep Psp 97/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti, ker je ugotovilo, da tožnica kljub zdravstvenim težavam ostaja sposobna za delo v okviru svoje strokovne usposobljenosti v polnem delovnem času.
VDSS sodba Psp 42/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri oceni III. kategorije invalidnosti upoštevati celoto delovnih in poklicnih zmožnosti zavarovanca, ne le zahtev delovnega mesta pomožnega krovca, ki ga je zavarovanec nazadnje zasedal.
VSRS sodba VIII Ips 9/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmejilo med I. in III. kategorijo invalidnosti z ugotovitvijo, da tožnica ni trajno nezmožna za delo, temveč je zmožna delati v svojem poklicu s prilagoditvami.
VDSS sodba Psp 643/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj ugotovitev III. kategorije invalidnosti ne zadošča za pridobitev invalidske pokojnine, če zavarovanec ne izpolnjuje dodatnih zakonskih pogojev, kot je npr. določena starostna meja.
VDSS sodba Psp 605/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da invalid III. kategorije kljub nezmožnosti za opravljanje določenega dela ostaja sposoben za opravljanje lažjih in nezahtevnih del v polnem delovnem času, zato zahtevek za ugotovitev sposobnosti za delo brez omejitev ni utemeljen.
VDSS sodba Psp 536/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pri tožniku ni mogoče ugotoviti spremembe v stanju invalidnosti, ker je bilo potrebno nadaljnje zdravljenje in medicinska rehabilitacija, ki bi lahko vplivala na njegovo zdravstveno stanje.
VDSS sodba in sklep Psp 600/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-1 · 60. člen -
Sodišče je poudarilo, da zgolj delna zmanjšanost delovne zmožnosti, ki omogoča delo s krajšim delovnim časom, ne utemeljuje razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti, ki zahteva popolno izgubo zmožnosti za opravljanje organiziranega pridobitnega dela.
VDSS sodba in sklep Psp 524/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj obstoj zdravstvenih težav ni zadosten za priznanje statusa invalida, če te težave ne dosegajo zakonsko določenega praga zmanjšane zmožnosti za delo.
VDSS sodba Psp 454/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni izpolnjeval pogojev za razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti, saj je bila pri njem utemeljeno ugotovljena le III. kategorija invalidnosti.
VDSS sodba Psp 519/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je bila pri presoji invalidnosti podana bistvena razlika med mnenji invalidskih komisij, ki ni bila ustrezno razrešena, hkrati pa je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi zmotnega upoštevanja le zadnjega delovnega mesta namesto celotnega poklica.
VDSS sklep Psp 145/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni invalidka I. kategorije, ker je kljub zdravstvenim omejitvam zmožna za delo s krajšim delovnim časom na drugem delovnem mestu, zato je utemeljena razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti.
VDSS sodba Psp 57/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker invalidnost ni bila pravilno ocenjena glede na dejansko opravljanje težkega fizičnega dela na kmetiji, temveč se je neustrezno presojala na podlagi administrativnega poklica.
VDSS sklep Psp 96/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica, ki je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti, ni utrpela popolne izgube delazmožnosti, saj je z določenimi psihofizičnimi omejitvami še vedno sposobna opravljati ustrezno delo.
VDSS sodba Psp 34/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Zahteva za skrajšanje delovnega časa na 4 ure dnevno ni utemeljena, če pri zavarovancu s III. kategorijo invalidnosti ni ugotovljeno poslabšanje zdravstvenega stanja, ki bi narekovalo takšno časovno razbremenitev.
VDSS sodba Psp 582/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, ker pri tožnici zdravljenje še ni bilo zaključeno in je bilo potrebno nadaljnje diagnostično in terapevtsko obravnavanje.
VDSS sodba Psp 502/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnikove ortopedske in psihične težave sicer omejujejo njegovo delovno zmožnost, vendar ne do te mere, da bi bila podana I. kategorija invalidnosti.
VDSS sodba Psp 434/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Pravica do invalidskih pravic je pogojena tudi z obsegom zavarovanja; zavarovanec, ki je bil zavarovan le za ožji obseg pravic, ni upravičen do vseh pravic iz naslova ugotovljene III. kategorije invalidnosti.
VDSS sodba Psp 511/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pri stranski intervenientki ni podana invalidnost III. kategorije, ker zdravstvene spremembe niso zmanjšale njene zmožnosti za opravljanje dela na delovnem mestu višjega referenta za prostorsko načrtovanje.
VDSS sodba Psp 398/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pri tožnici z II. kategorijo invalidnosti ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi utemeljevalo prekvalifikacijo v I. kategorijo invalidnosti.
VDSS sodba Psp 319/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri presoji invalidnosti III. kategorije upoštevalo, da je zavarovanec zmožen opravljati enostavna, lahka in nenormirana dela v ugodnih pogojih, kar izključuje I. kategorijo invalidnosti.
VDSS sodba in sklep Psp 487/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-1 · 60. člen -
Sodišče je zavrnilo zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, ker je bilo na podlagi mnenja izvedenca ugotovljeno, da zdravljenje tožnikove bolezni še ni zaključeno.
VDSS sodba Psp 223/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, ker je tožnik kljub posledicam poškodbe glave še zmožen opravljati drugo ustrezno delo z določenimi omejitvami v polnem delovnem času.
VDSS sodba Psp 310/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni upravičena do razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti, saj je zmožna opravljati drugo ustrezno delo v svojem poklicu ali na drugem delovnem mestu z določenimi zdravstvenimi omejitvami, zato ji je bila priznana le III. kategorija invalidnosti.
VDSS sodba Psp 309/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, ker pri tožniku ni bilo ugotovljeno poslabšanje zdravstvenega stanja, ki bi utemeljevalo popolno izgubo delovne zmožnosti v primerjavi z že ugotovljeno III. kategorijo invalidnosti.
VDSS sodba Psp 176/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila tožniku zaradi zdravstvenih težav (dimeljska kila, poškodbe prstov) priznana III. kategorija invalidnosti, saj ni bila izkazana popolna nezmožnost za delo, ki bi utemeljevala razvrstitev v I. kategorijo in pravico do invalidske pokojnine.
VDSS sodba Psp 219/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-1 · 60. člen -
Sodišče je presodilo, da je pri tožniku, ki je zmožen opravljati delo z omejitvijo (delo izven prometa), podana III. kategorija invalidnosti in ne I. kategorija, ki je pogoj za pridobitev invalidske pokojnine.
VDSS sodba Psp 123/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila invalidnost zavrnjena, ker je bilo ugotovljeno, da je tožnica še vedno zmožna opravljati svoje prejšnje delo gospodinjske pomočnice.
VDSS sodba Psp 119/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-1 · 60. člen -
Sodišče je presodilo, da tožnik, ki je invalid III. kategorije, ni upravičen do razvrstitve v I. kategorijo, ker je zmožen opravljati drugo ustrezno delo z dodatnimi razbremenitvami.
VDSS sodba Psp 31/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče mora pri oceni invalidnosti preveriti skladnost mnenja invalidske komisije z medicinsko dokumentacijo in dejansko obremenitvijo na delovnem mestu, zlasti če so podane specifične zdravstvene omejitve glede mikroklimatskih pogojev ali fizičnih naporov.
VDSS sklep Psp 28/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-1 · 60. člen -
Tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je neutemeljen, če zdravstveno stanje zavarovanca ne dosega stopnje popolne nezmožnosti za opravljanje organiziranega pridobitnega dela.
VDSS sodba Psp 69/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni invalidka I. kategorije, ker je kljub zdravstvenim omejitvam še vedno sposobna opravljati organizirano pridobitno delo v skrajšanem delovnem času ob upoštevanju specifičnih varstvenih pogojev.
VDSS sodba Psp 57/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je tožnica zmožna za delo s krajšim delovnim časom (4 ure dnevno), kar utemeljuje razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti.
VDSS sodba Psp 35/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik zaradi zmožnosti opravljanja dela z omejitvami v polnem delovnem času ne izpolnjuje pogojev za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
VDSS sodba Psp 40/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-1 · 60. člen -
Sodišče je zavrnilo zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, ker pri tožniku zdravljenje še ni bilo zaključeno, zato ni bilo mogoče ugotoviti dokončnega stanja invalidnosti.
VDSS sodba Psp 377/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-1 · 60. člen -
Za presojo invalidnosti III. kategorije je ključno dejstvo, za koliko je zmanjšana delovna zmožnost zavarovanca za opravljanje njegovega konkretnega poklica (v obravnavanem primeru monterja centralne kurjave).
Sklep VIII Ips 70/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da pri tožniku ni podana invalidnost, saj zdravstvene spremembe niso zmanjšale njegove zmožnosti za opravljanje dela na delovnem mestu komercialista.
VDSS sodba Psp 370/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se invalidnost III. kategorije ugotavlja širše od zgolj zmožnosti za opravljanje dela na zadnjem delovnem mestu, saj vključuje tudi zmožnost opravljanja drugih del v okviru zavarovančevega poklica.
VDSS sodba Psp 328/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri brezposelnih osebah ocena delazmožnosti zgolj na podlagi zadnjega delovnega mesta, ki je bilo specifično za prejšnjega delodajalca, neustrezna in ne odraža dejanske poklicne usposobljenosti zavarovanca.
Sodba VIII Ips 251/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da invalidnost ni podana, ker tožnikove zdravstvene spremembe niso zmanjšale njegove zmožnosti za opravljanje dela na delovnem mestu varilca, za katero je bil razporejen.
VDSS sodba Psp 306/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo intenzivne rehabilitacije ali priznanje tuje rente ne pomeni avtomatičnega obstoja invalidnosti po slovenski zakonodaji, če spremembe zdravstvenega stanja niso takšne, da jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem.
Sodba VIII Ips 150/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri oceni invalidnosti ključna razlika med kronificiranim stanjem, ki vpliva na trajno delazmožnost, in prehodnimi bolezenskimi stanji, ki zahtevajo zgolj nadaljnjo diagnostično obravnavo.
Sodba VIII Ips 130/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica, ki je zmožna opravljati drugo ustrezno delo s polnim delovnim časom, ne izpolnjuje pogojev za I. kategorijo invalidnosti, temveč se razvrsti v III. kategorijo s pravico do premestitve.
VDSS sodba Psp 263/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je štelo mnenje invalidske komisije za verodostojno, ker so v njej sodelovali medicinski strokovnjaki ustrezne specializacije, ki so ugotovili, da je tožnik zmožen za delo v polnem delovnem času z določenimi omejitvami.
VDSS sodba Psp 181/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zahteva za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ni utemeljena, ker pri tožniku diagnostični postopki in zdravljenje še niso zaključeni, zato stanje ni dokončno.
VDSS sodba Psp 142/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V tej zadevi sodišče ni ugotovilo zmanjšanja delovne zmožnosti tožnice v obsegu, ki bi utemeljeval razvrstitev v katero koli kategorijo invalidnosti, kljub opravljenim pregledom sodnih izvedencev.
VDSS sodba Psp 113/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pri tožniku ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja glede na predhodno ugotovljeno invalidnost III. kategorije, zato zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo ni bil utemeljen.
VDSS sodba Psp 82/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožniku kot invalidu III. kategorije ni mogoče priznati pravice do invalidske pokojnine, če ob nastanku invalidnosti ni izpolnil zakonsko določenega pogoja starosti.
VDSS sodba Psp 442/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prisotnost plevralnih plakov zaradi izpostavljenosti azbestu sama po sebi ne pomeni invalidnosti, če ne povzroča zmanjšanja zmožnosti za delo.
VDSS sodba Psp 426/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik, ki ni več zmožen opravljati dela monterja centralne kurjave, a je zmožen opravljati drugo delo z omejitvami, ne izpolnjuje pogojev za I. kategorijo invalidnosti, temveč se razvrsti v III. kategorijo.
VDSS sodba Psp 382/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj ugotovitev statusa invalidnosti še ne pomeni avtomatičnega priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja, saj mora organ presoditi tudi izpolnjenost pogojev glede obsega zavarovanja.
Sklep in sodba VIII Ips 207/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zaradi vsebinskih razlik v definicijah med ZPIZ/92 in ZPIZ-1 prejšnje pravnomočne odločitve, izdane po starem zakonu, ne vežejo sodišča pri presoji zahteve, vložene po uveljavitvi novega zakona.
VDSS sodba Psp 381/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče po opravljenem zdravljenju poškodbe rame in operaciji hrbtenice ugotovilo, da pri tožniku ni podana popolna izguba delovne zmožnosti, zato razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ni utemeljena.
VDSS sodba Psp 358/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za priznanje invalidnosti, ker je ugotovilo, da tožnik za delo ni bil zmožen že pred pridobitvijo statusa zavarovane osebe.
VDSS sodba Psp 335/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da diagnoza azbestne bolezni ne pomeni avtomatične invalidnosti, če bolezen ne vpliva na zmožnost opravljanja tožnikovega dela na delovnem mestu demontaže kolesnih dvojic.
VDSS sodba Psp 313/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti, ker ugotovljena azbestna bolezen pri tožniku ni povzročila zmanjšanja zmožnosti za opravljanje dela, saj je bolezen stabilna in ne zahteva omejitev pri delovnih nalogah.
VDSS sodba Psp 296/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnikove težave (bolečine v stopalu), ki jih je mogoče lajšati z zdravili in rehabilitacijo, ne dosegajo praga za priznanje I. kategorije invalidnosti.
VDSS sodba Psp 248/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se delazmožnost ocenjuje glede na dejansko opravljeno delo (izdelava darilnih predmetov) in ne glede na formalno poimenovanje delovnega mesta v medicinski dokumentaciji (delo v kuhinji).
VDSS sodba Psp 245/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da sprememba v sestavi senata invalidske komisije pri podaji dopolnilnega izvedenskega mnenja ne pomeni kršitve pravil o organizaciji in delovanju izvedenskih organov.
VDSS sodba Psp 199/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da obrabne spremembe hrbtenice z bolečinskim sindromom brez dokazanih nevroloških izpadov ne dosegajo praga invalidnosti, saj ne onemogočajo opravljanja dela na delovnem mestu referent II.
VDSS sodba Psp 165/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se invalidnost presoja glede na tožnikov poklic, tudi če je bila pogodba o zaposlitvi med postopkom odpovedana in je tožnik prijavljen kot iskalec zaposlitve.
VDSS sodba Psp 480/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Pri ugotavljanju invalidnosti se ne upoštevajo dela, opravljena v okviru javnih del, temveč se presoja zmožnost za opravljanje dela, ki ustreza zavarovančevi strokovni izobrazbi in pretekli redni zaposlitvi.
VDSS sodba Psp 40/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da opravljanje javnih del v skrajšanem delovnem času ni merodajno za presojo kategorije invalidnosti, saj ne predstavlja rednega delovnega mesta zavarovanca.
VDSS sodba Psp 88/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo prehod iz koncepta 'svojega dela' po ZPIZ/92 na širšo definicijo 'svojega poklica' po ZPIZ-1, ki zajema širši nabor del, za katera je zavarovanec usposobljen.
Sodba VIII Ips 121/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da izguba globinskega vida pri zavarovancu, ki opravlja kmetijsko dejavnost, ne predstavlja invalidnosti, saj ta sposobnost za opravljanje kmetijskih opravil ni nujno potrebna.
VDSS sodba Psp 531/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je neutemeljen, če zavarovanec ostaja zmožen za opravljanje svojega dela v polnem delovnem času brez omejitev.
VDSS sodba Psp 4/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo tožnikovo zahtevo po upoštevanju mnenja tujih zdravnikov in tuje invalidske komisije iz Avstrije pri odločanju o pravicah iz invalidskega zavarovanja v Sloveniji.
VDSS sodba Psp 557/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je neutemeljen, če je zavarovanec kljub poslabšanju zdravstvenega stanja zmožen opravljati delo na drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom ob upoštevanju določenih zdravstvenih omejitev.
VDSS sodba Psp 556/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da v primeru, ko je zdravljenje še v teku, ni mogoče ugotoviti dokončnega stanja, ki je nujna predpostavka za priznanje kategorije invalidnosti.
VDSS sodba Psp 550/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj neaktivnost in odsotnost z dela ne pomenita invalidnosti I. kategorije, če zdravstveno stanje še dopušča preostalo delovno zmožnost.
VDSS sodba Psp 470/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo III. kategorijo invalidnosti zmožnosti za delo v skrajšanem delovnem času zaradi zdravstvenih omejitev, ki so tožniku preprečevale delo na terenu in fizične napore.
Sodba VIII Ips 421/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru invalidnost ni bila podana, ker se je zdravstveno stanje tožnice izboljšalo in zdravljenje še ni bilo zaključeno.
VDSS sodba Psp 396/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-1 · 60. člen -
V obravnavanem primeru tožnik ni uspel dokazati poslabšanja že obstoječe deformacije hrbtenice, zato razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti ni bila utemeljena.
VDSS sodba Psp 411/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razmejilo II. in III. kategorijo invalidnosti glede na zmanjšanje delovne zmožnosti v konkretnem poklicu.
VDSS sodba Psp 338/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločbo, ker je temeljila na 3. odstavku 66. člena ZPIZ-1, ki je bil zaradi neskladnosti z Ustavo RS neustaven v delu, ki je samozaposlenim omejeval pravice iz invalidskega zavarovanja.
VDSS sodba Psp 124/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da depresivne motnje, ki še niso bile predmet zdravljenja, ne morejo vplivati na spremembo kategorije invalidnosti.
Sodba VIII Ips 445/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da odločitev hrvaškega nosilca pokojninskega zavarovanja o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti ne vpliva na oceno invalidnosti po slovenskem pravnem redu.
VDSS sodba Psp 182/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče mora v primeru neskladnih mnenj invalidskih komisij I. in II. stopnje dopolniti dokazni postopek s postavitvijo sodnega izvedenca ali zaslišanjem specialistov, saj gre za odločilno dejstvo.
VDSS sklep Psp 85/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj majhne spremembe v zdravstvenem stanju po poškodbi komolca, ki ne vplivajo bistveno na zmožnost opravljanja dela, ne zadostujejo za priznanje statusa invalidnosti.
Sodba VIII Ips 435/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo razmejitev med splošnimi zdravstvenimi težavami in tistimi, ki so pravno relevantne za oceno delazmožnosti v okviru ugotavljanja vzroka invalidnosti.
VDSS sodba Psp 591/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu v postopku za uveljavljanje bolniškega staleža ne pomeni avtomatične ugotovitve, da je tudi invalidnost nastala zaradi istega vzroka.
VDSS sodba Psp 560/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni invalidka II. kategorije, ker je kljub trajnim spremembam na vratni hrbtenici še vedno sposobna opravljati dela na svojem delovnem mestu referenta v nabavi brez nevarnosti za zdravje.
Sodba VIII Ips 146/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zavarovanec, ki zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja pridobi pravico do premestitve po ZPIZ-1, ne more hkrati ohraniti pravice do nadomestila zaradi manjše plače, ki jo je pridobil po prejšnjem zakonu (ZPIZ/92).
VDSS sodba Psp 726/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pri tožnici ni mogoče ponovno ocenjevati delazmožnosti za namene spremembe kategorije invalidnosti, ker njeno zdravljenje še ni bilo zaključeno.
VDSS sodba Psp 26/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri presoji invalidnosti upoštevalo, da pri tožnici ni prišlo do takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki bi zmanjšale njeno zmožnost za opravljanje dela na delovnem mestu čistilke.
Sodba VIII Ips 1/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo III. kategorijo invalidnosti, ker je ugotovilo, da je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja po nastopu dela, zaradi česar je tožnica zmožna le za delo v čistem okolju in ugodnih mikroklimatskih pogojih.
VDSS sodba Psp 639/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da zgolj ugotovljena III. kategorija invalidnosti za samozaposleno osebo ne pomeni avtomatične pridobitve pravic iz invalidskega zavarovanja, če niso izpolnjeni dodatni zakonski pogoji za pridobitev specifičnih pravic.
VDSS sodba Psp 756/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru invalidnost ni bila podana, saj je bilo ugotovljeno, da tožnica zmore opravljati svoje delo brez omejitev v polnem delovnem času.
VDSS sodba Psp 122/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za priznanje invalidnosti zavrnjena, ker pri tožniku niso bile izčrpane vse terapevtske možnosti za kirurško rekonstrukcijo, zato zdravstveno stanje še ni bilo dokončno ocenjeno.
Sodba VIII Ips 414/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ugotovitev o invalidnosti po avstrijskih predpisih ne prejudicira razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti po slovenskem ZPIZ-1.
VDSS sodba Psp 605/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ni podlage za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti, če je zavarovanec kljub poslabšanju zdravstvenega stanja še vedno zmožen opravljati delo, za katerega je bil dejansko zaposlen in usposobljen že ob nastopu dela.
VDSS sodba Psp 374/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni invalidka I. kategorije, ker je na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da je zmožna opravljati organizirano pridobitno delo z omejitvami v polovičnem delovnem času (II. kategorija).
VDSS sodba Psp 784/2006 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo delovne zmožnosti ključno, da je zdravstveno stanje stabilizirano oziroma zaključeno, saj le tako lahko invalidska komisija poda verodostojno oceno o zmanjšani zmožnosti za delo.
VDSS sodba Psp 957/2006 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-1 · 60. člen -
Sodišče je zavrnilo tožnikovo zahtevo po priznanju statusa invalida I. kategorije, ker je status v tujini (Nemčija) pridobil na podlagi tamkajšnjih kriterijev, ki niso avtomatično prenosljivi v slovenski pravni red.
VDSS sodba Psp 917/2006 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik zaradi ohranjene zmožnosti za opravljanje drugega ustreznega dela v polnem delovnem času ni upravičen do I. kategorije invalidnosti.
VDSS sodba Psp 437/2006 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bilo na podlagi izvedenskega mnenja ugotovljeno, da je zmanjšana delovna zmožnost tožnika posledica bolezni in ne nezgode pri delu.
Sodba VIII Ips 175/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da revident ni upravičen do razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti, ker zdravstveno stanje ni povzročilo izgube delovne zmožnosti in ker invalidnost ni bila posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu.
Sodba VIII Ips 205/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da odstranitev ledvice, čeprav gre za trajno zdravstveno spremembo, ni zadostovala za priznanje invalidnosti, ker tožnica ni dokazala zmanjšanja delovne zmožnosti za svoje delovno mesto 'proizvodna delavka III'.
VDS sodba Psp 426/2000 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče mora pri presoji invalidnosti skupinovodje avtomehanikov celovito ugotoviti, ali poškodba roke vpliva na zmožnost fizične kontrole opravljenih popravil, ki so ključna za varnost prevoznih sredstev.
VDS sklep Psp 156/99 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da anamnestični podatki v zdravniškem obvestilu niso objektivni dokaz za utemeljevanje invalidnosti, če so v nasprotju z mnenji invalidskih komisij.
VDS Sodba Psp 80/2000 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se lahko predlog za medicinsko izvedenstvo, vložen v postopku uveljavljanja pravic, obravnava kot zahteva za ugotavljanje invalidnosti po prehodnih določbah zakona, če je to potrebno za pravilno pravno kvalifikacijo zavarovančevega položaja.
VDS Sklep Psp 92/96 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se pravice iz invalidskega zavarovanja v primeru spremembe kategorije invalidnosti spremenijo oziroma prenehajo s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe.
VDS Sodba Psp 229/95 — Višje delovno in socialno sodišče