izbris hipoteke in zaznambe izvršbe
Sentenca
Izbris hipoteke in zaznambe izvršbe, vknjiženih na podlagi sklepa o izvršbi, se v zemljiškoknjižnem postopku praviloma opravi na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o ustavitvi izvršbe ali razveljavitvi sklepa o izvršbi (90. člen ZZK-1). Zaradi načela formalnosti zemljiškoknjižnega postopka izbrisna listina (izbrisno dovoljenje) upnika ni zadostna podlaga za izbris, če je bila pravica vpisana na podlagi sodne odločbe, razen če predlagatelj z ustreznimi listinami izkaže, da v izvršilnem ali stečajnem postopku ni mogoče doseči izdaje ustrezne sodne listine.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj notarsko overjeno izbrisno dovoljenje upnika ne zadošča za izbris hipoteke in zaznambe izvršbe, če sta izvršilni ali stečajni postopek pravnomočno zaključena, saj mora predlagatelj izkazati nemožnost pridobitve ustrezne sodne listine.
VSK Sklep CDn 214/2023 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da pri pogodbeni hipoteki z zaznamovano izvršbo izbris zaznambe izvršbe ne pomeni avtomatičnega izbrisa hipoteke, temveč mora predlagatelj za slednjo predložiti ločene listine.
VSK Sklep CDn 77/2023 — Višje sodišče v Kopru