izbris zaznambe izvršbe

Sentenca

Izbris zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi se lahko doseže v zemljiškoknjižnem postopku, če so izpolnjeni pogoji za izbris po zakonu (90. člen ZZK-1). Do izbrisa pride zlasti v primerih, ko je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavljen ali spremenjen. Postopek izbrisa se lahko sproži po uradni dolžnosti ali na podlagi zemljiškoknjižnega predloga stranke, ki izkaže pravni interes oziroma razpolaga z ustrezno listino, ki utemeljuje izbris.

Iz posameznih sodb

  • Zaznambe izvršbe ni mogoče izbrisati zgolj na podlagi notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila za izbris hipoteke, ker je zaznamba izvršilno dejanje, za katerega je nujna odločba izvršilnega sodišča.

    VSL Sklep I Ip 758/2024 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da izbris prisilne hipoteke ni mogoč neodvisno od izbrisa zaznambe izvršbe, saj je slednja ključno izvršilno dejanje, ki ga mora v zemljiško knjigo vpisati in izbrisati izključno izvršilno sodišče.

    VSK Sklep CDn 216/2023 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je pojasnilo, da je bila zakonska določba 90. člena ZZK-1 spremenjena tako, da izbris zaznambe izvršbe ni več omejen zgolj na primere umika predloga za izvršbo, temveč zajema vse primere ustavitve izvršbe in razveljavitve izvršilnih dejanj.

    VSK Sklep CDn 48/2022 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je poudarilo, da uspeh dolžnika z ugovorom v izvršilnem postopku ne povzroči avtomatičnega izbrisa zaznambe v zemljiški knjigi brez predložitve ustreznega sklepa zemljiškoknjižnemu sodišču.

    VSK Sklep CDn 245/2016 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče ne more izbrisati hipoteke, ki je bila pridobljena na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa pred začetkom postopka izvršbe, saj ta ni nastala kot posledica zaznambe sklepa o izvršbi.

    VSM sklep I Ip 1355/2014 — Višje sodišče v Mariboru

  • Sodišče je poudarilo, da mora biti iz obvestila izvršilnega sodišča jasno razvidno, da so bila izvršilna dejanja razveljavljena, saj zgolj ustavitev postopka brez razveljavitve dejanj ne predstavlja zadostne podlage za izbris zaznambe.

    VSK sklep CDn 7/2013 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je v konkretnem primeru razveljavilo vknjižbo prenehanja hipoteke, ker je bila ta vknjižena po uradni dolžnosti v zvezi z izbrisom zaznambe izvršbe, vendar je bila sporna hipoteka samostojna in ni bila vezana izključno na predmetno izvršbo.

    VSL sklep I Cp 2901/2011 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je opozorilo, da se izbris zaznambe izvršbe izvede šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, zato v fazi zaznambe izvršbe to dejstvo še ne more vplivati na odločitev zemljiškoknjižnega sodišča.

    VSL sklep I Cp 2227/2011 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je potrdilo, da se po ustavitvi izvršilnega postopka in razveljavitvi izvršilnih dejanj po uradni dolžnosti izbrišeta tako zaznamba izvršbe kot z njo povezana hipoteka.

    VSL sklep I Cp 1461/2011 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Zemljiškoknjižni lastnik, ki je hkrati dolžnik, ne more v zemljiškoknjižnem postopku ugovarjati obstoju terjatve, tudi če je predlog za izvršbo umaknjen; to mora storiti pred izvršilnim sodiščem.

    VSL sklep II Cp 1607/2010 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Zemljiškoknjižno sodišče v postopku izbrisa zaznambe izvršbe ne more presojati pravilnosti vročitve sklepov izvršilnega sodišča dolžniku, saj je vezano na načelo formalnosti postopka.

    VSL sklep I Cp 3703/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Poudarjeno je, da je izbris zaznambe mogoč v novem zemljiškoknjižnem postopku, če se izkaže, da je bil sklep o izvršbi, ki je bil podlaga za vpis, v izvršilnem postopku razveljavljen.

    VSL sklep I Cp 6388/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da dolžnikove trditve o naknadnem plačilu dolga ne morejo biti podlaga za izbris zaznambe v zemljiški knjigi brez predhodnega sklepa izvršilnega sodišča.

    VSK sklep I Cp 1163/2004 — Višje sodišče v Kopru

Viri