izguba posesti
Sentenca
Neposredna posest se izgubi, ko posestnik preneha izvrševati dejansko oblast nad stvarjo (30. člen SPZ). Posestnik posesti ne izgubi, če zgolj začasno in neodvisno od svoje volje ne more izvrševati dejanske oblasti. Do izgube posesti pride šele takrat, ko posestnik trajno opusti voljo do izvrševanja posesti, kar predstavlja prostovoljno prenehanje posesti.
Iz posameznih sodb
-
Tožeča stranka je neuspešno uveljavljala motenje posesti, ker je bilo ugotovljeno, da je bila zamenjava ključavnice skladna s predhodnim dogovorom med strankama glede souporabe prostorov.
VSL Sklep I Cp 621/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da sedemletna opustitev posesti predstavlja prenehanje dejanske oblasti nad nepremičnino.
VSL Sklep II Cp 713/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je toženec izgubil posest stanovanja z izselitvijo in vselitvijo najemnikov, čeprav je v kleti ohranil nekaj osebnih stvari.
VSL sklep I Cp 3094/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni izgubil posesti zgolj zato, ker se je zaradi toženčevega nasprotovanja umikal s spornega zemljišča in se izogibal neposrednim spopadom.
VSL sklep I Cp 1255/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni izgubil posesti v trenutku, ko mu je bila dejanska oblast nad stanovanjem odvzeta proti njegovi volji, temveč šele kasneje, ko je na zaslišanju izrazil voljo, da stanovanja ne želi več uporabljati.
VSL sklep I Cp 1380/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je opustil posest lokala s tem, ko je tožencu izročil ključe in ga obvestil o lokaciji preostalih ključev.
VSL sklep II Cp 1842/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj začasna neuporaba stvari ne pomeni nujno izgube posesti po volji posestnika.
VSC sklep Cp 362/2009 — Višje sodišče v Celju