izguba zavarovalnih pravic
Sentenca
Izguba zavarovalnih pravic nastopi, če zavarovanec krši pogodbene obveznosti, ki so nujne za ugotavljanje dejstev, pomembnih za zavarovalno kritje. V primeru avtomobilskega zavarovanja je dolžnost obvestitve policije o nesreči, v kateri so nastale telesne poškodbe, utemeljena z objektivno potrebo zavarovalnice po preverjanju okoliščin, kot je alkoholiziranost voznika, ki jih zaradi časovne omejenosti in pravil stroke ni mogoče ugotavljati naknadno. Pogodbene določbe, ki zavarovancu nalagajo takšno ravnanje, so veljavne in zavezujoče.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da mora zavarovanec v primeru spora o izgubi kritja zadostiti trditvenemu in dokaznemu bremenu glede izpolnitve svojih obveznosti iz zavarovalne pogodbe.
VSL Sodba I Cpg 449/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec je izgubil zavarovalne pravice, ker po trčenju v parkirano vozilo v garažni hiši ni ustavil in posredoval podatkov, pri čemer se je sodišče oprlo na ugotovitev, da bi trčenje moral zaznati.
VSM Sodba I Cp 381/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Vrhovno sodišče je presodilo, da odsotnost označbe za počasna vozila na traktorski prikolici predstavlja le lažjo tehnično pomanjkljivost, ki ob prisotnosti drugih, bistveno težjih vzrokov za nesrečo, ne utemeljuje izgube zavarovalnih pravic.
VSRS Sodba II Ips 61/2023 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da toženec ni uspel izpodbiti domneve vzročne zveze med svojo alkoholiziranostjo in nastalo škodo, saj ni dokazal neodvisnega zunanjega vzroka za prometno nesrečo.
VSC Sodba Cp 179/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da mora poklicni voznik izkazati višjo stopnjo skrbnosti pri spremljanju cestnega prometa; toženec ni uspel dokazati, da nesreče ni mogel zaznati, če bi ravnal s potrebno skrbnostjo.
VSL Sklep II Cp 1887/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
Sodišče je zavrnilo ugovor zavarovalnice, da tožnik ni upravičen do odškodnine, ker o škodnem dogodku ni obvestil policije v skladu s splošnimi pogoji.
VSL Sodba II Cp 929/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je izmikanje preiskavi pravni standard, katerega vsebino je treba presojati glede na okoliščine konkretnega primera, pri čemer sama odsotnost obvestila policije pri nesreči I. kategorije ne pomeni avtomatične izgube pravic.
VSL Sodba II Cp 1179/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je toženec izgubil zavarovalne pravice zaradi zapustitve kraja nesreče brez posredovanja osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju.
VSL Sodba II Cp 93/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec je izgubil zavarovalne pravice, ker je po trku z oškodovanko zapustil kraj nesreče, ne da bi ji posredoval svoje podatke, čeprav je vedel, da je prišlo do stika in poškodbe.
VSL Sodba II Cp 2179/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je določilo o obvestitvi policije treba razlagati kot obveznost aktivnega prispevanja k ugotavljanju dejstev, ne pa kot avtomatičen razlog za izgubo pravic.
VSL Sodba II Cp 2175/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tehnična neustreznost vozila (npr. pomanjkanje opreme) sama po sebi ne izključuje zavarovalnega kritja, če ni dokazana vzročna zveza med to neustreznostjo in prometno nesrečo.
VSRS Sklep II Ips 82/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožnica ni konkretno pojasnila, kako naj bi opustitev obvestila policije v obravnavanem primeru dejansko pomenila izmikanje preiskavi alkoholiziranosti.
VSL sklep I Cp 2763/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da lastnica vozila ni izgubila zavarovalnih pravic, ker ji ni bilo mogoče očitati kršitve zavarovalne pogodbe ali odgovornosti po splošnih odškodninskih predpisih ob prepustitvi vozila tretji osebi.
VSL sodba II Cp 441/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec je izgubil zavarovalne pravice zaradi vožnje pod vplivom THC; sodišče je presodilo, da ni uspel dokazati, da bi do nezgode prišlo neodvisno od njegove zmanjšane sposobnosti za varno vožnjo.
VSL sodba II Cp 3227/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je izgubil pravice iz AO-plus zavarovanja, ker ni obvestil policije o prometni nesreči, s čimer je onemogočil preverjanje alkoholiziranosti, hkrati pa ni uspel dokazati, da za to kršitev ni kriv.
VSC sodba Cp 453/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je bila izpodbojna domneva v konkretnem primeru izpodbita, saj med strankama ni bilo sporno, da je do zavarovalnega primera dejansko prišlo.
VSL sklep II Cp 1586/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je bila tožnikova pravica do zavarovalnine izključena, ker je toksikološka preiskava potrdila prisotnost metabolitov THC v krvi v času upravljanja vozila.
Sodba II Ips 278/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo neobvestitve policije ne zadostuje za domnevo o alkoholiziranosti voznika, ki bi vodila do izgube kasko zavarovalnih pravic.
VSL sklep II Cp 333/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec ni uspel dokazati, da bi na njegovo odklonitev preizkusa alkoholiziranosti vplivala poškodba glave, zato je utrpel izgubo zavarovalnih pravic.
VSM sodba I Cp 1257/2013 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 376. člen -
Sodišče je poudarilo, da mora biti zavarovancu omogočeno dokazovanje odsotnosti krivde za kršitev splošnih pogojev, tudi če ti določajo izgubo pravic.
VSL sklep II Cp 2582/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali lahko zavarovanec izgubi zavarovalne pravice zaradi opustitve zahteve po dodatni krvni analizi v primeru nizke stopnje alkoholiziranosti, ki je bila pod zakonsko dovoljeno mejo.
Sklep II Ips 365/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se določba splošnih pogojev o izgubi kritne pravice zaradi tehnično neustreznega vozila ne sme širiti na druge primere tehnične neustreznosti, če je v pogojih izrecno vezana na veljavnost tehničnega pregleda.
VSC sodba Cp 597/2012 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je zapustitev kraja prometne nesreče kršitev pogodbene obveznosti, ki samodejno vodi v izgubo zavarovalnih pravic, ne glede na subjektivno utemeljevanje takšnega ravnanja.
VSL sodba II Cp 403/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej sodbi je bila izguba kritnih pravic utemeljena z domnevo alkoholiziranosti, ki izhaja iz dejstva, da je zavarovanec zapustil kraj nesreče v skladu s splošnimi pogoji AO-03.
VSC sodba Cp 67/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo, ali vinjenost zavarovanca avtomatsko izključuje zavarovalno kritje ali pa je potrebna dokazana vzročna zveza med vinjenostjo in nastankom prometne nesreče.
VSL sodba I Cp 3473/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je tožnikovo ravnanje takoj po prometni nesreči, ko policiji ni takoj sporočil vseh okoliščin poškodb, pomenilo namerno izmikanje preizkusu alkoholiziranosti.
VSL sodba III Cp 2995/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zavarovalnica nima pravice zahtevati vračila odškodnine, če je bila ob izplačilu seznanjena z vsemi okoliščinami in vedela, da ni dolžna plačati (uporaba 211. člena ZOR).
Sodba II Ips 695/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da leasingodajalec kot zavarovanec ohrani pravice, medtem ko jih voznik kot sozavarovana oseba zaradi alkoholiziranosti izgubi.
Sodba II Ips 79/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik zaradi hudih telesnih poškodb in nujne medicinske pomoči ni kršil zavarovalne pogodbe, čeprav po nesreči ni opravil preizkusa alkoholiziranosti.
VSL sklep I Cp 224/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je obvestitev policije o prometni nesreči s telesnimi poškodbami ključna za zagotovitev možnosti preverjanja alkoholiziranosti voznika, kar je bistven element za presojo zavarovalnega kritja v okviru AO-plus zavarovanja.
VSL sodba II Cp 11/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da vzrok za prometno nezgodo ni bila neizpravnost vozila, temveč napačno ravnanje voznika, zato zavarovanec ni izgubil pravic iz zavarovanja.
VSL sodba I Cp 2085/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dokazno breme za odsotnost krivde ali neobstoj vzročne zveze med alkoholiziranostjo in škodo nosi zavarovanec.
VSL sodba II Cp 4926/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da je zavarovanec opustil dolžno skrbnost, ker je dopustil, da si je sin, ki je že večkrat nepooblaščeno vzel ključe, le-te ponovno izmaknil iz jakne, medtem ko je zavarovanec spal.
VSL sodba II Cp 4417/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOR · 929. člen -
Sodišče je poudarilo, da odhod s kraja nesreče zaradi nudenja nujne medicinske pomoči oškodovancu ne pomeni izmikanja preiskavi alkoholiziranosti in posledično ne vodi do izgube zavarovalnih pravic.
Sodba II Ips 344/2006 — Vrhovno sodišče
-
Toženec je izgubil zavarovalne pravice zaradi vožnje pod vplivom alkohola in odklonitve strokovnega pregleda po nesreči.
VSC sodba in sklep Cp 1115/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi bila dejanska sposobnost voznika za upravljanje vozila relevantna v primeru, ko zavarovalni pogoji izrecno vežejo zavarovalne pravice na posedovanje veljavnega vozniškega dovoljenja.
VSK sodba I Cp 1543/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je štelo, da se je zavarovanec izognil preizkusu alkoholiziranosti, ker je zapustil kraj nesreče, preden je policija opravila preizkus, pri čemer se je skliceval na šok kot opravičljiv razlog.
VSK sodba I Cp 1551/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je tožnik izgubil zavarovalno kritje, ker zaradi neobvestitve policije ni bilo mogoče preveriti njegove alkoholiziranosti, s čimer je ostala neizpodbita domneva o vožnji pod vplivom alkohola.
VSL sodba II Cp 6505/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOR · 917. člen -
V konkretnem primeru je bila vožnja z zategnjeno ročno zavoro, ki je povzročila požar na vozilu, v neposredni vzročni zvezi z ugotovljeno stopnjo alkoholiziranosti voznika.
Sodba in sklep II Ips 242/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je bila sodba prve stopnje nepravilna, ker je temeljila na zastarelih določbah o vzgojnih ukrepih, ki jih novi zakon ni več poznal, ter ker je izključitveni razlog uporabila preveč poenostavljeno.
VSK sklep I Cp 1126/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo, ali je tožnik zaradi hudih telesnih poškodb, pridobljenih v nesreči, utemeljeno izpodbil domnevo o zavestni odklonitvi preizkusa alkoholiziranosti.
VSL sklep II Cp 1626/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot zadosten dokaz o vinjenosti zavarovanca sprejelo zdravniško ugotovitev o etiliziranosti, ki je tožnik ni uspel izpodbiti, čeprav je ob nesreči utrpel poškodbe glave in bil v nezavesti.
Sodba II Ips 484/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da voznik ni izgubil zavarovalnih pravic, ker izrečen varnostni ukrep prepovedi vožnje v času nesreče še ni bil vpisan v njegovo vozniško dovoljenje.
Sodba II Ips 228/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali vožnja traktorja brez ustreznega vozniškega dovoljenja nujno pomeni izgubo pravic iz nezgodnega zavarovanja, če nezgoda ni bila v neposredni vzročni zvezi z neobvladanjem tehnike vožnje.
Sodba II Ips 372/2002 — Vrhovno sodišče
-
Toženec je izgubil pravice, ker je zapustil kraj nesreče in s tem onemogočil pravočasno ugotavljanje alkoholiziranosti, pri čemer ni uspel dokazati odsotnosti vzročne zveze med alkoholiziranostjo in škodo.
Sodba II Ips 324/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da za izgubo pravic iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja za traktor ni potrebna vzročna zveza med kršitvijo in prometno nesrečo.
VSL sodba I Cp 110/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da v konkretnem primeru morebitna vinjenost zavarovanca ni bila v vzročni zvezi z nastankom škodnega dogodka, zato zavarovalnica ni bila upravičena do zavrnitve kritja.
VSC sodba Cp 916/99 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZOR · 919. člen -
Sodišče je štelo, da se je toženec izmaknil preiskavi alkoholiziranosti, ker je po trčenju s pešakinjo zapustil kraj nesreče, ne glede na njegovo kasnejšo vrnitev.
VSC sodba in sklep Cp 923/99 — Višje sodišče v Celju