izguba zavarovalnih pravic zaradi alkoholiziranosti

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je ravnanje toženca, ki je odklonil preizkus alkoholiziranosti na kraju nesreče, štelo za konkludentno odklonitev, kar je povzročilo izgubo njegovih zavarovalnih pravic.

  VSL Sodba I Cp 729/2023 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: ZPrCP · 107. člen ZPrCP · 107. člen, odstavek 2 ZPrCP · 107. člen, odstavek 3 ZPrCP · 107. člen, odstavek 4

• Sodišče je poudarilo, da ustavitev prekrškovnega postopka zaradi nepravilno opravljenega preizkusa alkoholiziranosti s strani policije ne vpliva na pogodbeno razmerje med zavarovancem in zavarovalnico, če splošni pogoji prevalijo dokazno breme na zavarovanca.

  VSM Sodba I Cp 290/2023 — Višje sodišče v Mariboru

  Pravna podlaga: OZ · 921. člen ZPrCP · 107. člen

• Sodišče je poudarilo, da tožnica ni uspela dokazati, da bi do nezgode prišlo zaradi zunanjih dejavnikov, neodvisnih od njene alkoholiziranosti.

  VSL sodba I Cp 1736/2014 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: ZPP · 254. člen ZPP · 254. člen, odstavek 3

• Sodišče je razveljavilo sodbo, ker ni bilo v zadostni meri ugotovljeno, ali je alkoholiziranost toženca dejansko v vzročni zvezi z nastankom prometne nesreče oziroma ali je nesrečo povzročil drug udeleženec.

  VSL sklep I Cp 3610/2012 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen

• Sodišče je presojalo vprašanje dokaznega bremena pri izpodbijanju domneve alkoholiziranosti v situaciji, ko je zavarovanec zaradi poškodb v šoku težko opravil preizkus alkoholiziranosti.

  VSL sodba I Cp 1649/2011 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da mora biti za utemeljitev regresnega zahtevka zavarovalnice izkazana vzročna zveza med alkoholiziranostjo voznika in nastankom prometne nesreče.

  Sodba II Ips 682/2009 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da zgolj zapustitev kraja prometne nesreče I. kategorije, kjer ni bila podana dolžnost obvestitve policije, ne zadostuje za sklep o izmiku preiskavi alkoholiziranosti.

  VSL sodba I Cp 2176/2010 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da je zavarovanec s svojim ravnanjem preprečil ugotavljanje alkoholiziranosti, s čimer je zavarovalnica utemeljeno zavrnila izplačilo zavarovalnine.

  Sodba II Ips 434/2007 — Vrhovno sodišče

• Tožnik je po prometni nesreči zapustil kraj dogodka in zdravniško pomoč ter prijavo nesreče poiskal šele naslednji dan, s čimer je onemogočil pravočasno ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi.

  VSL sodba II Cp 2399/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

• V konkretnem primeru se je toženec preiskavi izmaknil z namernim prekinjanjem pihanja v alkotest, pri čemer ni izkazal objektivnega zdravstvenega razloga za takšno ravnanje.

  VSL sodba I Cp 1581/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen

• Toženec v postopku ni uspel izpodbiti domneve o vzročni zvezi med svojo vinjenostjo in napačno oceno prometne situacije, ki je vodila v trčenje.

  VSK sodba I Cp 660/2006 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je štelo, da je toženec izgubil zavarovalne pravice, ker je po odhodu s kraja nesreče doma zaužil alkohol in s tem preprečil objektivno ugotovitev svoje alkoholiziranosti v času trčenja.

  VSK sodba I Cp 1483/2005 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je poudarilo, da vožnja preko namišljene sredinske črte in delno po nasprotnem voznem pasu ne predstavlja zunanjega, samostojnega vzroka, ki bi prekinil vzročno zvezo med alkoholiziranostjo voznika in nastalo škodo.

  Sodba II IPs 689/2004 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo, ali zapustitev kraja nesreče in pozna obvestitev policije utemeljeno vzpostavljata domnevo o alkoholiziranosti kot razlogu za izgubo zavarovalnih pravic.

  Sodba II Ips 547/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da izvedensko mnenje ne more nadomestiti analize krvi, če splošni pogoji za ovržbo domneve alkoholiziranosti zahtevajo specifičen postopek odvzema krvi.

  Sodba II Ips 328/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je za izgubo zavarovalnih pravic zadosten zdravniški zapis o očitnih znakih alkoholiziranosti, tudi če kvantitativna analiza krvi (alkotest ali odvzem krvi) ni bila opravljena.

  VSK sodba Cp 1432/99 — Višje sodišče v Kopru

• Toženec je trdil, da nastanek škode ni bil v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo, kar bi vplivalo na ohranitev zavarovalnih pravic.

  VSL sklep I Cp 858/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Toženec se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti s tem, da je zapustil kraj nesreče, pri čemer je kasneje policistom sam priznal, da je bil v času nesreče vinjen.

  VSC sodba Cp 1297/99 — Višje sodišče v Celju

  Pravna podlaga: ZOR · 154. člen

• Sodišče je štelo, da je toženec kršil zavarovalne pogoje, ker se je po trčenju v pešca oddaljil s kraja nesreče, obiskal gostilno in se policiji javil šele naslednji dan, s čimer ni uspel ovreči domneve o alkoholiziranosti niti dokazati odsotnosti vzročne zveze.

  Sodba II Ips 31/96 — Vrhovno sodišče

Viri